FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Gams: torek, 24. avgust 2004, ob 15. uri; ogledov: 1

Za konec tedna načrtujem turo iz Kamniške Bistrice prek Kokrškega sedla na Kočno in do Èeške koče ter nazaj na izhodišče. Èe bo dopuščal čas bi se povspel še na Grintovec. Zanimiva mi je tudi varianta prek Mlinerskega sedla. Ker razen poti na Grintovec ne poznam omenjenih poti, prosim za namig o najbolši varianti. Hvala za vsako informacijo.

Gams: torek, 24. avgust 2004, ob 15. uri

Za konec tedna načrtujem turo iz Kamniške Bistrice prek Kokrškega sedla na Kočno in do Èeške koče ter nazaj na izhodišče. Èe bo dopuščal čas bi se povspel še na Grintovec. Zanimiva mi je tudi varianta prek Mlinerskega sedla. Ker razen poti na Grintovec ne poznam omenjenih poti, prosim za namig o najbolši varianti. Hvala za vsako informacijo.

primoza: torek, 24. avgust 2004, ob 18.12 uri

Ja to bo kar zalogaj, seveda p je lepa in dokaj velikopotezna varianta: KB-Kokrsko Sedlo-prečenje Kočne-po Kremžarjevi poti do Èeške koče-Mlinarsko sedlo-Grintavec-Kokrsko Sedlo-KB. Seveda pa je višinska razlika kar precejšnja zaradi spusta na severno stran.

Anonymous: torek, 24. avgust 2004, ob 20.29 uri

Ali pa malenkost krajša varianta: KB-Kokrsko sedlo-Grintovec-Jezerska Kočna(brez nahrbtnika, ki ga pustiš na odcepu Kremžarjeve poti)- Èeška koča-Mlinarsko sedlo-Kokrško sedlo-KB. Èe kaj poznaš oz. če si vajen brezpotja, se lahko z Velikih podov spustiš tudi čez Gamsov skret. V vsakem primeru bo tura res kar naporna. Èe bi začel z Jezerskega, pa bi se brez večjih težav v enem dnevu povzpel na Kočno in Grintovec. Tako bi prehodil tudi vse najlepše poti v tem koncu: (Kremžarjeva, na Kočno, Špremova na Grintovec, spust čez Mlinarsko sedlo do Èeške koče). Samo predlog:) Razveselil te bo tudi žig na Kočni, ki so ga prinesli pred 14 dnevi. Lp Beni

Gams: sreda, 25. avgust 2004, ob 9.14 uri

Hvala za informacije. Glede kondicije naj nebi bilo problemov, seveda pa rabim cel dan stabilnega vremena. Moja predvidevanja so, da bom potreboval 12 do 14 ur. Varianta z Jezerskega je sigurno manj naporna, vendar bi mi vožnja vzela vsaj dve uri. Zelo dobrodošle bi mi bile informacije o zahtevnosti posameznih delov poti in o stanju varoval.

Slavko: sreda, 25. avgust 2004, ob 9.18 uri

Meni se zdi še boljša varianta od Suhadolnika, čez Taško na obe Kočni in naprej na Grintovec, Kokrsko sedlo in nazaj do Suhadolnika. (krožna) LP Slavko

iztokk: sreda, 25. avgust 2004, ob 12.30 uri

hOJ! Ta turca je mogoce najboljsa: KB - Kokrško sedlo - Kokrska Kocna - Jezerska Kocna - Dolska škrbina - Ceška koča - Mlinarsko sedlo - Grintovec - Kokrsko sedlo - KB. Se pa strinjam z Slavkom, da je tista pot lepa.

Anonymous: sreda, 25. avgust 2004, ob 16.26 uri

O težavnosti teh poti je težko govoriti. Po mojem se te poti kljub nekoliko večji izpostavljenosti ne uvrščajo med najtežje pri nas. Še največ previdnosti je potrebno na Kočni, ki je zelo krušljiva in zato šodrasta. Glede stanja poti ti lahko povem le, da so poti na obe Kočni(pred enim mesecom) ter vzpon na Mlinarsko sedlo(prejšnji teden) v dobrem stanju. pozdrav, Beni

Gams: ponedeljek, 30. avgust 2004, ob 12.21 uri

V soboto sem izkoristil lepo vreme in poizkusil uresničiti zastavljene cilje. Kar na začetku moram priznati, da sem od prvotno načrtovane poti izpustil Èeško kočo, saj bi vrjetno prišel v časovno stisko. Odločitev nisem sprejel kot poraz, temveč le spremembo nekoliko preveč optimistično zastavljenih ciljev. Ob jutranjem svitu sem krenil iz KB in v sončnem jutru ob 7,30 prispel na Cojzovo kočo. Po krajšem zajtrku sem nadaljeval pot proti Dolcem. Spust iz poti za Grintovc v Dolca me je malce presenetil, saj nisem pričakoval tolikšne izgube višine. Na križišču sem zavil levo in s tem izbral pot proti Kokrški Kočni. Po prečkanju grebena me je melišče, ki je vodilo pod vrh dodobra preznojilo. Prav razveselil sem se, ko se je začela stena, čeprav zelo krušljiva in le z redkimi varovali. Razgled z vrha Kokrške Kočne je bil vreden vloženega truda, pa tudi gužve ni bilo. Po grebenu sem pot nadaljeval na Jezersko Kočno, kjer pa je vrh kar škripal pod navalom planincev pa tudi prve meglice so začele zakrivati bližnje vrhove. To sta bila tudi razloga, le za krajši postanek. Pot proti Zdolški škrbini je minila v nenehnem križanju s tistimi, ki so naskakovali vrh. Glede na krušljivost terena je čelada več kot dobrodošla. Ob pogledu s škrbine proti Èeški koči sem se dokončno odločil, da jo izpustim iz načrtovane poti. Po daljši malici sem ob 12 uri nadaljeval pot na Grintovc. Pot je lepo speljana, le na polici pri prečenju stene bi kakšno dodatno varovalo povečalo občutek varnosti. Meglice, ki so se nabrale v popoldanskem času so v celoti zakrile pogled proti Skuti, na trenutke pa sem le lahko opazoval Kočni in smer svojega prihoda. Spust proti Cojzovi koči in naprej v KB ni predstavljal težav, le podplate sem na koncu poti čutil v ramenih. Za celotno pot sem porabil 12 ur in kar nekaj lepih vtisov bo ostalo za spomin.

iztokk: ponedeljek, 30. avgust 2004, ob 16.32 uri

V soboto sem izkoristil lepo vreme in poizkusil uresničiti zastavljene cilje. Kar na začetku moram priznati, da sem od prvotno načrtovane poti izpustil Èeško kočo, saj bi vrjetno prišel v časovno stisko. Odločitev nisem sprejel kot poraz, temveč le spremembo nekoliko preveč optimistično zastavljenih ciljev. Ob jutranjem svitu sem krenil iz KB in v sončnem jutru ob 7,30 prispel na Cojzovo kočo. Po krajšem zajtrku sem nadaljeval pot proti Dolcem. Spust iz poti za Grintovc v Dolca me je malce presenetil, saj nisem pričakoval tolikšne izgube višine. Na križišču sem zavil levo in s tem izbral pot proti Kokrški Kočni. Po prečkanju grebena me je melišče, ki je vodilo pod vrh dodobra preznojilo. Prav razveselil sem se, ko se je začela stena, čeprav zelo krušljiva in le z redkimi varovali. Razgled z vrha Kokrške Kočne je bil vreden vloženega truda, pa tudi gužve ni bilo. Po grebenu sem pot nadaljeval na Jezersko Kočno, kjer pa je vrh kar škripal pod navalom planincev pa tudi prve meglice so začele zakrivati bližnje vrhove. To sta bila tudi razloga, le za krajši postanek. Pot proti Zdolški škrbini je minila v nenehnem križanju s tistimi, ki so naskakovali vrh. Glede na krušljivost terena je čelada več kot dobrodošla. Ob pogledu s škrbine proti Èeški koči sem se dokončno odločil, da jo izpustim iz načrtovane poti. Po daljši malici sem ob 12 uri nadaljeval pot na Grintovc. Pot je lepo speljana, le na polici pri prečenju stene bi kakšno dodatno varovalo povečalo občutek varnosti. Meglice, ki so se nabrale v popoldanskem času so v celoti zakrile pogled proti Skuti, na trenutke pa sem le lahko opazoval Kočni in smer svojega prihoda. Spust proti Cojzovi koči in naprej v KB ni predstavljal težav, le podplate sem na koncu poti čutil v ramenih. Za celotno pot sem porabil 12 ur in kar nekaj lepih vtisov bo ostalo za spomin.
Cestitam ti za opravljeno pot, vendar je res skoda, ker nisi sel od Suhadolnika cez Grdi graben in potem na obe Kočni in zaokrozil pot se na Grintovcu in se potem spustil na Kokrsko sedlo in nazaj k Suhadolniku. Ko sem sam to pot opravil je bilo v celem popoldnevu 6 ljudi na Jezerski Kočni, zato me toliko bolj cudi da je bila Kočna tako polna. Pa saj se na vrh lahko spravi okoli 5 ljudi hkrati. LPI

mihajlovich: ponedeljek, 30. avgust 2004, ob 16.48 uri

res v soboto je bilo na Jezerski kocni ob 11.00, sigurno 10 ljudi, sedel smo den na drugmu, gor so pa od Ceske in iz Kokre, hodile cele procesije. Lepo vreme, zadnji poletni vikend, ludi pa ko cganov.