FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

sla: sreda, 11. oktober 2006, ob 10.13 uri; ogledov: 0

Zadnje čase čisto na vsaki turi obrnem bolj ali manj pod vrhom. Tudi pri teh špicah je bilo tako... Èe je kdo že hodil tam, naj mi prosim svetuje! Od koče pod Rabeljskimi špicami gre naravnost proti njim (mislim, da bo to proti zahodu) shojena potka z možici. Ko prideš do studenca, greš desno do velikega melišča, ki je shojen vse do vstopa v grapo. Seveda možicev ni več. Andrej Stritar v svojih 111 izletih pravi, da je pristop na drugi stolp špic plezanje I do II. Meni se je tista grapa zdela kar konkretna dvojka. S prijateljico sva obrnili na približno tretjini, ker se je meni zadeva zdela težja od Stritarjevega opisa. Ene dva možica sta bila vmes, ni bilo pa nobenega klina za spust. Torej, ali sva ubodli pravo smer, ali se gre kje drugje?

sla: sreda, 11. oktober 2006, ob 10.13 uri

Zadnje čase čisto na vsaki turi obrnem bolj ali manj pod vrhom. Tudi pri teh špicah je bilo tako... Èe je kdo že hodil tam, naj mi prosim svetuje! Od koče pod Rabeljskimi špicami gre naravnost proti njim (mislim, da bo to proti zahodu) shojena potka z možici. Ko prideš do studenca, greš desno do velikega melišča, ki je shojen vse do vstopa v grapo. Seveda možicev ni več. Andrej Stritar v svojih 111 izletih pravi, da je pristop na drugi stolp špic plezanje I do II. Meni se je tista grapa zdela kar konkretna dvojka. S prijateljico sva obrnili na približno tretjini, ker se je meni zadeva zdela težja od Stritarjevega opisa. Ene dva možica sta bila vmes, ni bilo pa nobenega klina za spust. Torej, ali sva ubodli pravo smer, ali se gre kje drugje?

Domen: sreda, 11. oktober 2006, ob 10.36 uri

Hoj! Vstop v "steno" Rabeljskih špic nad meliščem resnično ni prav lahko najti, tudi jaz sem prvič obračal, mislim da v isti grapi kot ti, Stritarjev opis pa je povsem neuporaben in celo zavajujoč! Torej na vrhu tega melišča, ki preči v desno in se nadaljuje v "najino grapo" je treba skreniti desno, po nekakšni polički v ruševje (-II). Običajno pomaga kak možic, se je pa treba malce razgledati. Pot med ruševjem je nato kar dobro uhojena in se jo da slediti, neke "logične smeri" sicer ni, obstaja pa več variant, od težjih, do lažjih. Naj opozorim le na tisto, nekje sredi tega rušnatega pobočja, ko prideš do nekakšnega žleba, da je precej lažje, če se ga ogneš, mislim da po desni. Na grebenu nato prestopiš na drugo stran, smer pa je jasno razvidna, prečnica po zarolanih skalah... Lahko ti pošljem tudi fotko, s približno vrisano smerjo, a jo trenutno nimam pri roki... LP, Domen

sla: sreda, 11. oktober 2006, ob 11.16 uri

Se priporočam za fotko. Greš torej nekje po strmem rušnatem pobočju proti sedlu med prvo in drugo špico gledano z desne smeri. Do žleba, ki ga omenjaš, naju je pripeljal možic, pa se nama je zdelo prezahtevno in sva se raje vrnili levo nad grapo in poskušali tam gor. Saj gor bi se dalo plezati (konkretna dvojka), pa naju je skrbel sestop in sva obrnili.

Marijana & Marko: sreda, 11. oktober 2006, ob 11.54 uri

V PV je bil članek Rabeljske špice. Nekaj let nazaj. Pobrskaj za pdf format v arhivu PV.

Mirko: torek, 16. oktober 2007, ob 15.15 uri

Pozdravljeni V nedeljo sva bila na glavnem vrhu Rabeljskih špic tudi midva. Kot je omenil že Domen, je ključen res prestop z vrha melišča na izpostavljeno poličko v desno (označen je z možicem). Torej nikar naprej v grapo, kamor sicer tudi vodijo sledi. Ko zapustiš poličko (II), naletiš na naslednji možic, ki te usmeri levo. Nadalje ves čas slediš kar dobro vidni potki, ki se mestoma kar izpostavljeno vije med ruševjem (ponekod krušljiva II). Žleb, ki ga omenja Domen, nisva niti prav zaznala (ali pa sva ga "zgrešila"). Potka te dostavi na travnate strmine, čez krajši skalnat skok pa izplezaš na greben. Nadaljevanje v levo po drugi strani grebena je sprva kar sitno (rolerji), vendar je vrh grape vseh težav konec. Èe povzamem; enkratna tura, možicev ni preveč, a so ravno tam, kjer morajo biti. Èe ste vešči iskanja brezpotnih prehodov, pri orientaciji ne bi smeli imeti težav. Vrv; midva je nisva imela, pa se nama je pri sestopu vsaj enkrat kar malo kolcalo po njej. Lep pozdrav. Borut in Mirko