FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

pismo1: sreda, 1. november 2006, ob 20.09 uri; ogledov: 0

Ponovno sam na poti. :( Ze zadnjic sem si ogledoval greben desno od doline, ki gre proti Zelenici. Od Dareta sem dobil mnogo koristnih informacij. Se enkrat zahvala. :idea: Bil sem bolj med prvimi na Ljubelju. Pot pod noge in po stari cesti proti staremu mejnemu prehodu Ljubelj. Nikjer nikogar, le „Tisina sepeta“. :D Pogledi so vse lepsi. Ceprav je temperatura spodaj kazala nekje okrog 0, sem po nekaj minutah lahko hodil navzgor le se v majici z dolgimi rokavi. Toplota od sonca in sproscajoce energija ogreva bolje od radijatorja. :idea: Serpentine me vodijo enakomerno navzgor. Malce pred vrhom me dohiti in prehiti, avto 8) . No ja, je bil oskrbnik Planinskega doma na Ljubelju. Malce pozneje sva se spoznala, izmenjala nekaj besed. Skuhal je odlicen domaci caj. :idea: :D Bolje od vseh „najboljsih vreck in vreckic“. Nekaj besedi in pot me je odpeljala proti Zelenici. Temperatura tukaj je bila nekje okrog 10°C, prava prijetna toplota. :D Pot proti Zelenici sicer ni oznacena, je pa lahko sledljiva oz. shojena. :D Grebenska pot je odlicno speljana in v zacetku „neproblematicna“. Severna stran je rahlo zamrznjena in ze po naravi strma, hladna, skalnata, skoraj izven dosega sonca v tem letnem casu. :( Veter je tu na grebenu malce mocnejsi. Pogledi pa cudoviti na vse strani. :D :D :D Na vzhodu Konj in Kosuta, na jug pogled nese na Begunjscico, na sever avstrijski hribcki in v daljavi zasnezeni vrsaci. Proti zahodu pa greben, ki me se caka in v njegovem nadaljevanju Na mozeh, Vrtaca. Na dolocenem mestu nas pricaka plosca „Konec varne poti“. Bi se pridruzil temu stavku. :!: :!: :idea: Kdor ni vajen malce vrtoglavih pogledov, ozjih stopnick oz. slabih stop, jeklenic, naj se pac obrne in se dodobra odpocije na Polni (Povni :?: ) peci. Odlicno mesto za pocitek. :P Torej pot me je vodila po razdrtih potkah, ozkih prehodih, pesknatih strminah, med borovci. Na enem mestu je pot opremljena z jeklenico. Ni dolg odsek, vendar previdno. :!: Melisce me popelje na sever, na avstrijsko stran. Po meliscu dol in za skalnim stolpom (verjetno Cez Pod) ponovno po meliscu, tokrat navzgor. Priporocam uporabo leve strani, na meliscu je pac tako, malce gor, malce dol. :? Na vrhu je potrebno malce pokukati za cim boljsim prehodom do mesta, kjer se potem po travnati strmini spustimo do Zelenice. Precudovita pot je bila za mano. :D :D :D Do sem nikogar na poti, razen seveda oskrbnika na Ljubelju, mir, tisina. Pot sama ne dovoljuje korake v stran, misli pa uhajajo na vse strani. Na Zelenici okrepcilo in caj ter naprej. Po zahtevnejsi poti na Begunjscico. Tudi tukaj so skale se rahlo zamrznjene in malce pazljivosti kljub enostavni poti ni odvec. :!: Pri zahtevnejsem delu z jeklenico dohitim starejso gospo s Taro, njeno psicko. Gospa pravzaprav ni lastnica, a veckrat njena sopotnica. Tisti del je psicki delal malo problema a na konce je s pomocjo vrvi vse slo kot je treba. V primeru potrebe bi se jaz malce potisnil od zadaj. Skupaj nadaljujemo do sedla oz. krizisca. Onidve si privoscita oddih, jaz pa na Veliki vrh na Begunjscici. Med potjo in na vrhu kar nekaj ljudi. Izkoristili lep da, pametnjakovici. :idea: Vpis v knjigo, stampiljka v transferzalno knjizico in po drugi poti dol. Do Preval-e po strmini hitro navzdol in tam po ze znani poti skozi Bornove tunele do Ljubelja. Spet en lep dan. Morda eden zadnjih takšnih. :?: Nekaj slik [url]http://www.moj-album.com/album/5595570/[/url]

pismo1: sreda, 1. november 2006, ob 20.09 uri

Ponovno sam na poti. :( Ze zadnjic sem si ogledoval greben desno od doline, ki gre proti Zelenici. Od Dareta sem dobil mnogo koristnih informacij. Se enkrat zahvala. :idea: Bil sem bolj med prvimi na Ljubelju. Pot pod noge in po stari cesti proti staremu mejnemu prehodu Ljubelj. Nikjer nikogar, le „Tisina sepeta“. :D Pogledi so vse lepsi. Ceprav je temperatura spodaj kazala nekje okrog 0, sem po nekaj minutah lahko hodil navzgor le se v majici z dolgimi rokavi. Toplota od sonca in sproscajoce energija ogreva bolje od radijatorja. :idea: Serpentine me vodijo enakomerno navzgor. Malce pred vrhom me dohiti in prehiti, avto 8) . No ja, je bil oskrbnik Planinskega doma na Ljubelju. Malce pozneje sva se spoznala, izmenjala nekaj besed. Skuhal je odlicen domaci caj. :idea: :D Bolje od vseh „najboljsih vreck in vreckic“. Nekaj besedi in pot me je odpeljala proti Zelenici. Temperatura tukaj je bila nekje okrog 10°C, prava prijetna toplota. :D Pot proti Zelenici sicer ni oznacena, je pa lahko sledljiva oz. shojena. :D Grebenska pot je odlicno speljana in v zacetku „neproblematicna“. Severna stran je rahlo zamrznjena in ze po naravi strma, hladna, skalnata, skoraj izven dosega sonca v tem letnem casu. :( Veter je tu na grebenu malce mocnejsi. Pogledi pa cudoviti na vse strani. :D :D :D Na vzhodu Konj in Kosuta, na jug pogled nese na Begunjscico, na sever avstrijski hribcki in v daljavi zasnezeni vrsaci. Proti zahodu pa greben, ki me se caka in v njegovem nadaljevanju Na mozeh, Vrtaca. Na dolocenem mestu nas pricaka plosca „Konec varne poti“. Bi se pridruzil temu stavku. :!: :!: :idea: Kdor ni vajen malce vrtoglavih pogledov, ozjih stopnick oz. slabih stop, jeklenic, naj se pac obrne in se dodobra odpocije na Polni (Povni :?: ) peci. Odlicno mesto za pocitek. :P Torej pot me je vodila po razdrtih potkah, ozkih prehodih, pesknatih strminah, med borovci. Na enem mestu je pot opremljena z jeklenico. Ni dolg odsek, vendar previdno. :!: Melisce me popelje na sever, na avstrijsko stran. Po meliscu dol in za skalnim stolpom (verjetno Cez Pod) ponovno po meliscu, tokrat navzgor. Priporocam uporabo leve strani, na meliscu je pac tako, malce gor, malce dol. :? Na vrhu je potrebno malce pokukati za cim boljsim prehodom do mesta, kjer se potem po travnati strmini spustimo do Zelenice. Precudovita pot je bila za mano. :D :D :D Do sem nikogar na poti, razen seveda oskrbnika na Ljubelju, mir, tisina. Pot sama ne dovoljuje korake v stran, misli pa uhajajo na vse strani. Na Zelenici okrepcilo in caj ter naprej. Po zahtevnejsi poti na Begunjscico. Tudi tukaj so skale se rahlo zamrznjene in malce pazljivosti kljub enostavni poti ni odvec. :!: Pri zahtevnejsem delu z jeklenico dohitim starejso gospo s Taro, njeno psicko. Gospa pravzaprav ni lastnica, a veckrat njena sopotnica. Tisti del je psicki delal malo problema a na konce je s pomocjo vrvi vse slo kot je treba. V primeru potrebe bi se jaz malce potisnil od zadaj. Skupaj nadaljujemo do sedla oz. krizisca. Onidve si privoscita oddih, jaz pa na Veliki vrh na Begunjscici. Med potjo in na vrhu kar nekaj ljudi. Izkoristili lep da, pametnjakovici. :idea: Vpis v knjigo, stampiljka v transferzalno knjizico in po drugi poti dol. Do Preval-e po strmini hitro navzdol in tam po ze znani poti skozi Bornove tunele do Ljubelja. Spet en lep dan. Morda eden zadnjih takšnih. :?: Nekaj slik [url]http://www.moj-album.com/album/5595570/[/url]

BOR_KUM: četrtek, 2. november 2006, ob 13.54 uri

Rok, ponovno si bil v zelo dobri družbi - po prvem stavku sodeč ... :lol: ... in po napisanemu ... in pofotkanemu ... v krasnem okolju! :P Še bodo dnevi, še! 8) No ja, prav takšnih pa res morda ne bo več ... :lol:

duša: četrtek, 2. november 2006, ob 18.25 uri

Na dolocenem mestu nas pricaka plosca „Konec varne poti“. Bi se pridruzil temu stavku. :!: :!: :idea:
Meni je uspelo priti edinole do te table, nadaljevanje brez kakršnekoli opreme po tistem grebenčku se mi je zdelo nemogoče, sledil je obrat in nečastna vrnitev na Ljubelj. :oops: :cry: Ker pot ni markirana, ni ustrezno zavarovana, potem pa naj se vsak znajde po svoje, četudi se mora obrniti sredi poti??? :x Tudi prav! :?

pismo1: četrtek, 2. november 2006, ob 20.53 uri

Meni je uspelo priti edinole do te table, nadaljevanje brez kakršnekoli opreme po tistem grebenčku se mi je zdelo nemogoče, sledil je obrat in nečastna vrnitev na Ljubelj. :oops: :cry:
Nic zato, Dusa. Tudi le do tjakaj se clovek nauzije narave, ne res :D Necastna vrnitev
Kje pa. :?: Pameten (varen) obrat je velika zmaga :idea: Ker pot ni markirana, ni ustrezno zavarovana, potem pa naj se vsak znajde po svoje, četudi se mora obrniti sredi poti??? Tudi prav!
Ce ni markirana, potem pac predvidevamo, da ni varovana.

duša: petek, 3. november 2006, ob 14.05 uri

Hja, Rok, kaj naj rečem, trikrat se moram strinjati s teboj!!! :P :P :P Mogoče še tale informacija, to je bila včasih graničarska steza, takrat je bila verjetno bolje vzdrževana, potem pa ... Pa kaj čmo, vsaka stvar ima dobre in slabe strani! :lol: Lep pozdrav

pismo1: sreda, 8. november 2006, ob 23.52 uri

Hja, Rok, kaj naj rečem, trikrat se moram strinjati s teboj!!!
Saj se moras 8) Moderatorju se ne gre zameriti :?: :idea: je bila včasih graničarska steza, takrat je bila verjetno bolje vzdrževana, potem pa ...
Za granicarje pa ne verjamem da so kaj bolje vzdrzevali pot, kot je sedaj. Kolikor se spomnim (sem se stara garda) jim / nam (nisem bil granicar) niso ravno rdeco preprogo odvijali.

duša: četrtek, 9. november 2006, ob 13.54 uri

Za granicarje pa ne verjamem da so kaj bolje vzdrzevali pot, kot je sedaj. Kolikor se spomnim (sem se stara garda) jim / nam (nisem bil granicar) niso ravno rdeco preprogo odvijali.
Èisto možno! Jaz sem iz malo mlajše garde in poznam le mite in legende, ki o teh stvareh krožijo tukaj pod Karavankami. :lol: Eh, pa kakorkoli že.......

pismo1: nedelja, 12. november 2006, ob 21.20 uri

Èisto možno! Jaz sem iz malo mlajše garde in poznam le mite in legende, ki o teh stvareh krožijo tukaj pod Karavankami. :lol: Eh, pa kakorkoli že.......
To se cuje kot legenda o Kralju Matjazu? No, vazno je da se tam gori spocijeva. Do table ali tudi od table naprej. A si bila prvic oz. le enkrat tam gori :?: Meni je bilo prvic, a imam obcutek, da ne zadnjic :idea: :idea: :idea: Morda pa kdaj skupaj opraviva se preostali del poti do Zelenice. Ne res :?: :idea:

Filip: ponedeljek, 13. november 2006, ob 9.16 uri

Pogledi pa cudoviti na vse strani. :D :D :D Na vzhodu Konj in Kosuta, na jug pogled nese na Begunjscico, na sever avstrijski hribcki in v daljavi
Pripombica: najbrž Košutica (= Ljubeljska Baba) in Košuta, Konj pa se pase tam nekje v Kamniško-Savinjskih Alpah. Èaj v koči na starem Ljubeljskem prelazu pa je res dober, preverjeno v soboto. In široka cesta brez prometa kar dobro naredi človeku po tistih ozkih grebenih Košutice, ko moraš postavljati nogo pred nogo kot manekenka :D Koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah (morda tudi večjih praznikih?), vendar vse leto. Med tednom je poskusil, a je premalo obiskovalcev, pravi prijazen oskrbnik.

pismo1: ponedeljek, 13. november 2006, ob 20.45 uri

Morda res, Filip :?: Hvala za pripombo :oops: NVatlas dela cudeze. Tudi v tujini :idea: Je pa fino se sprehajati po siroki cesti, na kateri ni prometa. Mirno, ne res. Dusa pa nekje dalec, dalec od poti :( In balet, obvladas ali si bil le za reklamo Nurejevu tam gori:?: Dusa kot del cloveskega "telesa", da ne bo pomote. :oops:

AxlRose: torek, 14. november 2006, ob 11.57 uri

pismo1, a štart na greben je pa tam na avstrijskem delu mejnega prehoda, ko so stopničke ?

duša: torek, 14. november 2006, ob 12.50 uri

pismo1, a štart na greben je pa tam na avstrijskem delu mejnega prehoda, ko so stopničke ?
Èe lahko odgovorim namesto njega 8) , pot se začne takoj za kočo na starem Ljubelju, levo navzgor, glej kažipot za Povno peč! Za takšne užitke ti ni treba prečkati meje :!:

AxlRose: torek, 14. november 2006, ob 12.56 uri

pismo1, a štart na greben je pa tam na avstrijskem delu mejnega prehoda, ko so stopničke ?
Èe lahko odgovorim namesto njega 8) , pot se začne takoj za kočo na starem Ljubelju, levo navzgor, glej kažipot za Povno peč! Za takšne užitke ti ni treba prečkati meje :!:
ok ok :) hvala tudi tebi. sam me pa zanima čemu so tiste stopnice na drugi strani. Bo treba mal "prevert"

duša: torek, 14. november 2006, ob 13.02 uri

:lol: Za tiste stopničke pa tudi jaz ne vem kam peljejo! :oops: Sporoči, ko preveriš :!:

D29: sreda, 15. november 2006, ob 15.08 uri

:lol: Za tiste stopničke pa tudi jaz ne vem kam peljejo! :oops: Sporoči, ko preveriš :!:
V isto smer, le da se pot za kočo izogne vrhu takoj nad njo, stopničke pa nas pripeljejo nanj. Dare

Tone: torek, 15. september 2009, ob 21.14 uri

Sem videl na začetku poletja tik pod vrhom Triangla smerno tablo z napisom "Stari Ljubelj - varovana pot". Pa sem šel danes preverit, kaj je na stvari. Pot je v resnici dobro nadelana in na izpostavljenih mestih zavarovana (prej je bila le ena kratka jeklenica še bolj v spodnjem delu čisto na grebenu, zdaj je dodatno zavarovan še precej daljši prehod preko stranskega rebra višje gori). Markirano ni, le nekaj smernih tabel je postavljenih, vendar se da poti slediti brez težav. Ne vem, ali je le moj občutek, ali pa je pot res precej bolj nadelana kot lani. Vsekakor je šel še en konec divjine rakom žvižgat. No, vsaj ne bo treba zbirati opisov, če se boste odločili za to smer. Ampak greben je res lep. Dodatno ga bo v prihodnjih tednih okitilo še obilje bukve in macesna. Navali narod, kaj še čakaš!

mre: petek, 9. oktober 2009, ob 12.42 uri

res lep in kratkočasen tale greben...na zlato jesen pa še posebaj..pa naj ostane enkrat brez opisov, ki v konkretnem primeru res niso potrebni,...