FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Gorazd Bokšan: nedelja, 5. november 2006, ob 9.33 uri; ogledov: 0

Včeraj smo opravili pravo gorniško turo na Matkovo Kopo. Glede na novozapadli sneg, so bile razmere še malo bolj zahtevne. Iz Matkovega kota do Krnice, nato prečenje in vzpon po južni, gruščnati grapi na vrh, ter sestop nazaj po isti poti. Pot smo nadaljevali po lovski potki- "zgornja različica" na sedlo Jevševca (Matkovo sedlo) pod Jerebičjem, katerega smo obšli po zahodni strani in sestopili do Matka. Lepo, zahtevno, naporno in tudi malo izpostavljeno . Priporočam popolno opremo in vrv.

Gorazd Bokšan: nedelja, 5. november 2006, ob 9.33 uri

Včeraj smo opravili pravo gorniško turo na Matkovo Kopo. Glede na novozapadli sneg, so bile razmere še malo bolj zahtevne. Iz Matkovega kota do Krnice, nato prečenje in vzpon po južni, gruščnati grapi na vrh, ter sestop nazaj po isti poti. Pot smo nadaljevali po lovski potki- "zgornja različica" na sedlo Jevševca (Matkovo sedlo) pod Jerebičjem, katerega smo obšli po zahodni strani in sestopili do Matka. Lepo, zahtevno, naporno in tudi malo izpostavljeno . Priporočam popolno opremo in vrv.

Irena: nedelja, 12. november 2006, ob 18.58 uri

Včaraj, 11.11 smo s tremi prijatelji opravili isto turo. Snega skoraj ni več, le na nekaj mestih je mastno ali celo poledenelo. Mi smo si pomagali z opisom Gorjana /Spleza, ki je res natančen in podroben - stobarti ti hvala :!: Do Krnice in napre do slemena , kjer se začne spuščati nas vodi lovska pot, potem pa brezpotje. Odcep za na KOpo je res označen z ogromnim možicem :lol: Naprej smo sledili predhodnikom in opisu. Le prav pod vrhom (pod votlinami) sta dve možnosti, leva je za spoznanje težja (morda slaba II). Do vrha smo potrebiovali cca 3.5h. vreme je bilo ok, razgled fenomenalen, vidljivost odlična. Sestop do lovske steze, po njej navzdol in prečenje celega pobočja. Nekje vmes je med ruševjem nameščena lovska zajla – le zakaj, smo naivno najprej pomislili, v popolnoma varnem terenu . Pa nam je bilo hitro jasno - potka se namreč zatem zelo strmo spusti v globoko grapo, spust bi bil brez nje nemogoč za nas- zelo izpostavljeno in krušljivo. Potki smo sledili naprej , vmes se je dobro zgubljala v obilju listja :cry: – prečili še nekaj grap in nadaljevali po zaraščenem kolovozu (možic) na pašnike, potem pa po cesti dol na izhodišče. K sreči pred temo, vendar nam je cela zadeva kljub sorazmerno majhni višinski razliki vzela skoraj 8 ur (vključno z zabušavanjem na vrhu). Možicev v tem delu poti ni... Res lepa tura, vendar zagotovo dostopna le izkušenim.

Irena: torek, 14. november 2006, ob 8.36 uri

Hvala Gorjan. Tista jeklenica te bo počakala. Mi smo dobro preverili če drži, preden smo ji zaupali svoja življenja. Sem ti poskusila poslati sporočilo, pa ne gre - morda imaš poln nabiralnik. Lepo praznuj :!: