FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Mirko: torek, 5. december 2006, ob 10.08 uri; ogledov: 0

Plezalni vodnik za Koroško avtorja Stanka Miheva naju je tokrat privabil na južno stran Pece. Izbrala sva si vzpon po Žlihu skozi Vrata (ocena I-II, 870 mH). Od parkirišča pri opuščenem rudniku v Topli slediš markirani poti proti Mali Peci približno 20 minut. Pri Zajčji peči zaviješ za skalo levo v ozek žleb, ki mu nato ves čas slediš nezahtevno čez manjše skoke. Večji skok je le nekje v sredini smeri, ki pa ga lahko obideš tudi desno skozi ruševje. Nad skokom se žleb razširi, po strmem skrotju sva izstopila na greben pri vrhu Rante (2060 m). Skozi ruševje sva se prebila do markirane poti in po mestoma zmrznjenem snegu nadaljevala še na Končnikov vrh. LP Borut in Mirko

Mirko: torek, 5. december 2006, ob 10.08 uri

Plezalni vodnik za Koroško avtorja Stanka Miheva naju je tokrat privabil na južno stran Pece. Izbrala sva si vzpon po Žlihu skozi Vrata (ocena I-II, 870 mH). Od parkirišča pri opuščenem rudniku v Topli slediš markirani poti proti Mali Peci približno 20 minut. Pri Zajčji peči zaviješ za skalo levo v ozek žleb, ki mu nato ves čas slediš nezahtevno čez manjše skoke. Večji skok je le nekje v sredini smeri, ki pa ga lahko obideš tudi desno skozi ruševje. Nad skokom se žleb razširi, po strmem skrotju sva izstopila na greben pri vrhu Rante (2060 m). Skozi ruševje sva se prebila do markirane poti in po mestoma zmrznjenem snegu nadaljevala še na Končnikov vrh. LP Borut in Mirko

bmare: torek, 5. december 2006, ob 14.39 uri

Je Peca po novem v Karavankah. :?: :(

panter: torek, 5. december 2006, ob 15.23 uri

Ja bo kr držalo http://www.zaplana.net/Izleti/Peca/

Marijana & Marko: torek, 5. december 2006, ob 21.06 uri

Ja sej, za nas Gorenjce je Karavank res ponavadi konec na Jezerskem. :oops:

Mirko: ponedeljek, 12. oktober 2009, ob 11.23 uri

Včerajšnjo kratko luknjo sončnega vremena sva izkoristila za skok na Peco. Sprehodila sva se po lovski poti, ki skoraj horizontalno preči vso južno pobočje z namenom ogleda možnih zimskih tur po številnih grapah. Nazadnje se je ogled končal kar na vrhu Gladkega žliha (I-II, 50 st, S. Mihev: Plezalni vodniki Koroške 2), saj teren sploh ni bil ne vem kako krušljiv. Dobre prehode sva namreč našla večinoma po steni in grebenu nekoliko desno od grape, v katero sva se vrnila šele na okoli 1950 m.n.v., ter izstopila po strmih travah. Lep pozdrav. Mirko