FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

xmovc: petek, 5. januar 2007, ob 12.48 uri; ogledov: 0

Rožle, kaj pa storiš na robu prepada, če si ateist? (joke) Primoza, uporabljam tale Raveltikov cepin, kar se dostopov tiče nimam pripomb, lahek in učinkovit in kot praviš tudi dokaj poceni. A je imel tisti novinar na melišču še dereze na tacah? :lol: Meni se zdi bolj problematična tehnika hoje z derezami, saj po videnem še vedno večina ljudi kombinira hojo z derezami skupaj s pohodnimi palicami. To gre skupaj zgolj izjemoma. Verjetno se jim zdi, da ko so nataknili dvanajsterke na krake, so popolno opremljeni z zimsko opremo, vendar pa se ne zavedajo, da imajo brez derez več možnosti, da se ob zdrsu uspešno (živi in nepolomljeni) ustavijo. V tem primeru se, vsaj meni, še vedno zdi bolj varna uporaba zgolj cepina.

brbo78: nedelja, 17. december 2006, ob 19.34 uri

Živjo, zanima me, kaj je minimalna priporočljiva oprema za hojo v hribe in gore pozimi (do 1800-2000m)? Sem polj pohodnik in "hribovc", z derezami, cepini in plezanjem nimam izkušenj. So dovolj 4-6 zobe dereze+palice, ali je potrebno kaj več. Ne govorim o lednem plezanju ali osvajanju vrhov, temveč o bolj "poljudnih" gorskih ciljih z snegom vseh vrst na poti (blato, mehek, led). Plazišč pa bi se tudi izogibal če se le da. Hvala za odgovor. LP

bmare: ponedeljek, 18. december 2006, ob 7.11 uri

Priporočam ti: Dereze ( 12 zob ), za nižje vrhove, kjer je shojeno so dobre z 6 zob Gamaše Cepin Pohodne palice

Jani Bele: ponedeljek, 18. december 2006, ob 7.22 uri

Do gozdne meje ti zadoščajo 4-zobe dereze in pohodne palice. Jani

Teja: ponedeljek, 18. december 2006, ob 13.48 uri

Živjo,zanima me, kaj je minimalna priporočljiva oprema za hojo v hribe in gore pozimi (do 1800-2000m)? Sem polj pohodnik in "hribovc", z derezami, cepini in plezanjem nimam izkušenj. So dovolj 4-6 zobe dereze+palice, ali je potrebno kaj več.
Kljub omembi, da si bolj hribovc, se mi zdi primeren nasvet za udeležbo na tečaju gibanja v gorah pozimi. Že zato, ker te vlečejo zimski hribi. Učil se boš hoje z derezami, teoretičnih zadev o snegu in plazovih, tudi s tem te bodo seznali, da kombinacija palice+dereze ni najboljša ...

brbo78: ponedeljek, 18. december 2006, ob 17.21 uri

a veš za kakšen tečaj v okolici ljubljane, ki bo potekal v dec. oz. bolj verjetneje v januarju zaradi praznikov? če sklenem, 12zobe dereze+cepin so ziher varianta? Zakaj pa ne dereze+palice, po bolj položnem gre sigurno lepo, ali se motim? LP

Gregor: ponedeljek, 18. december 2006, ob 17.38 uri

Ja, 12 zobe pohodniške dereze so dobra varianta za večino zimskih ciljev. Cepin ima nekaj prednosti pred palicami: - z njim se lahku zaustaviš, če te odnese po bregu - v bolj strmem klancu se nanj lažje opiraš kot na palice - z njim si lahko v ledu sekaš stopinje Po kakšni poledeneli gozdni poti bi bile dereze + palice tudi dovolj. Za kaj več pa ne.

brbo78: ponedeljek, 18. december 2006, ob 17.43 uri

no, preden grem v nakup in vse s tem povezano... realni cilji so sredogorje okoli 1000m (npr. polhograjci in škofjeloško), in posamezni hribi tipa snežnik kako je pa z krpljami, je to za naše kraje? vidim, da imajo tudi dereze gor, zato sprašujem.

Gregor: ponedeljek, 18. december 2006, ob 17.48 uri

Krplje so v redu, če rad hodiš izven običajnih gazi po celem snegu. Ampak v tem primeru bi si jaz raje omislil turne smuči. Drugače si pa s krpljami bistveno manj okreten kot z derezami.

Jani Bele: torek, 19. december 2006, ob 7.25 uri

a veš za kakšen tečaj v okolici ljubljane, ki bo potekal v dec. oz. bolj verjetneje v januarju zaradi praznikov?
Dan varnejšega gibanja po gorah v zimskih razmerah, 20.januar 2007, Ig in Kurešček, organizira GRS Ljubljana, razpis v začetku januarja. Jani Bele

Filip: torek, 19. december 2006, ob 7.56 uri

V zadnji zimi je bilo toliko ledu, da sem "taprave" dereze uporabljal celo za moj popoldanski rekreacijski cilj, kjer bi mi povsem zadoščale 4- ali 6-zobe, ki jih bom najbrž nabavil v kratkim. Pri 12-zobih je nerodno to, da se hitreje spotakneš ali zapneš ob hlače, gamaše ali čevlje. Zimsko višje sredogorje pa zna biti že kar resna zadeva, recimo kakšen Porezen.

brbo78: torek, 19. december 2006, ob 19.56 uri

V zadnji zimi je bilo toliko ledu, da sem "taprave" dereze uporabljal celo za moj popoldanski rekreacijski cilj, kjer bi mi povsem zadoščale 4- ali 6-zobe, ki jih bom najbrž nabavil v kratkim. Pri 12-zobih je nerodno to, da se hitreje spotakneš ali zapneš ob hlače, gamaše ali čevlje. Zimsko višje sredogorje pa zna biti že kar resna zadeva, recimo kakšen Porezen.
kaj pa za kamniško sedlo npr? gledal sem 4zobe in nekako lepše sedejo pod čevelj v primerjavi z šest zobimi...kaj menite?

Rožle: sreda, 20. december 2006, ob 2.36 uri

kaj pa za kamniško sedlo npr? gledal sem 4zobe in nekako lepše sedejo pod čevelj v primerjavi z šest zobimi...kaj menite?
V grobem bi se lahko reklo, da so 4 ali 6 zobe dereze za lažje poti, pač tam, kjer je nevarnost, da se malo bolj na trdo usedeš, kombinacija cepina in tapravih 12 zobih derez pa je obvezna tam, kjer je nevarnost zdrsa. Tako kot pravi Filip "žabice" so res pripravna stvar za lažje poti, ker se z njimi skoraj ne moreš spotaknit, na ledu na poteh z majhno naklonino pa lepo primejo. Takšne derezice pa so nameščene na sredini čevlja in postanejo povsem neuporabne, ko se naklonina poveča in je večina teže pri vzponu na prstih, pri sestopu pa na peti. Sam imam poleg nekaj parov tazaresnih derez tudi ene 4zobe. in potem, ko sestopam, na primer s Planjave in so potem na poti s Kamniškega sedla 12zobe dereze pripete na ruzaku, si na običajno poledeneli poti skozi gozd zaželim, da bi imel s seboj tiste moje tamale 4zobe. Za primerjavo kaj potrebuješ za na Kamniško sedlo, ti lahko povem, da tja gor hodijo brez opreme. Èe bi bili res povsem dosledni, bi taprave dereze in cepin načeloma potrebovali že v gozdu pred Klinom za prečenje nekaj sicer ozkih plazišč, ki pa se z nekajmetrskimi skoki končajo v Sedelščkovi grapi. Èe že ne boš na Kamniškem sedlu videl uporabljat cepinov, pa samo kot zanimivost, eden od letošnjih nominirancev za zlati cepin je bil opažen pri dostopu do Bab, ko je snel z ruzaka svoj (aluminijast) cepin že pri Kamri, pa so bile razmere povsem neproblematične. In še za primerjavo, za vzpon na Kokrsko sedlo iz smeri K.B. potrebuješ cepin in dereze. Naslov teme je pa pravi, ko sprašuješ tudi po znanju. Veliko je slišat o znanju hoje z derezami, ampak, če nisi ravno motoričen debil, hodit se naučiš relativno hitro. Seveda z nekaj luknjami v hlačah. Precej pomembnejše je znanje uporabe cepina. Sam sem prepričan, da večina ponosnih lastnikov motikc le te ne zna uporabljat. Veliko jih to niti ni poizkusilo natrenirat, le redko kdo pa se najde, ki bi to tudi vsako leto ponovno potreniral, da ne izgubi občutka. Vsekakor bi ti tudi jaz priporočal udeležbo kakšnega tečaja.

Filip: sreda, 20. december 2006, ob 7.52 uri

gledal sem 4zobe in nekako lepše sedejo pod čevelj v primerjavi z šest zobimi...kaj menite?
Èe ti bolje primejo na čevlje, so 4-zobe boljše od ohlapnih 6-zobih, usklajenost med čevljem in derez(ic)ami je bistvena. Ko kupuješ dereze, nesi čevlje s seboj - ali pa naj ti v trgovini dereze posodijo. Ostalo ti je lepo napisal Rožle. Najbolje je imeti oboje in uporabljaš odvisno od razmer in ture. Ko enkrat ugotoviš, kako [b:faed26a82b]prave[/b:faed26a82b] dereze zagrabijo v trd sneg in led, jih pozimi zlepa ne boš pustil doma. Luknjo v hlačah pa sem tudi jaz naredil na prvi turi z derezami potem ne več :D

Teja: sreda, 20. december 2006, ob 12.09 uri

Za tečaj je najbolje poklicati PD Ljubljana Matica, lani so imeli januarja več terminov ...

slovan: sreda, 20. december 2006, ob 12.43 uri

Kako pa je s cepini? A so navadni pohodniški cepini ustrezni? Ali je bolje nabaviti bolj specializirano orodje? In obratno ali se specializirano orodje da ponucat tudi za »lažje« zadeve? v vsakem primeru pa je verjetno je bolje imeti dva komada? Hvala za odgovor.

Rožle: sreda, 20. december 2006, ob 13.21 uri

Krplje nikakor niso alternativa derezam in kot je že povedal Gregor so kar precej nerodne v primerjavi z derezami. So pa namenjene za relativno položna pobočja, kjer bi se brez njih preveč vdiralo, torej za tam, kjer derez sploh nebi potreboval. Zobje, ki jih imajo, so samo pripomoček za mesta, kjer je površina bolj trda, da ne drsijo. Navaden pohodniški cepin je zadostna oprema za varno hojo v gore, namenjen pa je predvsem zaustavljanju v primeru zdrsa. Z njim je seveda precej težje plezat, kot z bolj specializiranimi zadevami, ki se jim po slovensko reče ledna orodja, po domače pa "stroji". Danes si kakšno plezanje brez "strojev" kar težko predstavljaš, čeprav so to počeli z navadnimi cepini še ne tako grozno daleč nazaj. "Stroj" je povsem uporaben tudi za zaustavljanje v primeru zdrsa. Pohodniški cepini z daljšimi ročaji (70cm ali celo več) so manj varni od tistih s krajšimi ročaji, ker so v primeru zaustavljanja ob zdrsu bolj nerodni.

igorz: sreda, 20. december 2006, ob 20.29 uri

Bom poskušal biti kratek in ne ponavljati kar so napisali že ostali. Sam uporabljam 4 pare različnih derez, pač odvisno katere čevlje uporabim. Tako je vedno vse pripravljeno in ni treba nič spreminjati in nastavljati. Hoja z derezami je nekoliko specifična in lahko si še tak mojster, se ti zgodi, da kje zapneš. Seveda kakšne ohlapne hlače, predvsem pa veterne pri taki hoji odpadejo, se pa lahko precej zaščitiš, če uporabljaš dobre gamaše - oprijete na nogo. Pomembno je dobiti dober občutek oprijema in ko se tega navadiš ne bo problem stati samo na dveh sprednjih zobeh. Seveda je glede derez cela znanost, veliko je odvisno od snega oz. ledu ali pa odjuge, ko se delajo cokle. Pomembno je tudi izbrati kraj, kjer si namestiš dereze. Pogosto se dogaja, da eni kar rinejo, ko pa ne gre se lotijo nameščanja derez in potem je to lahko zelo zoprno. Dereze se veno namesti na lepem, varnem, zaveternem kraju. Občasno je treba tudi kontrolirati paščke, ker se pri nekaterih radi zrahljajo (tudi pri avtomatskih). Tudi cepinov imam več, vendar običajno za normalne zimske pristope uporabljam le enega, povsem klasičnega. Spet je seveda vse odvisno od snega. Potreben je trening in veliko, veliko prakse. Sicer pa kakor opažam vsaj polovica zimskih obiskovalcev gora cepina niti ne zna držati v rokah. To se seveda takoj opazi po smeri okla. Pa srečno.

Gregor: četrtek, 21. december 2006, ob 1.19 uri

Kako pa je s cepini? A so navadni pohodniški cepini ustrezni? Ali je bolje nabaviti bolj specializirano orodje? In obratno ali se specializirano orodje da ponucat tudi za »lažje« zadeve? v vsakem primeru pa je verjetno je bolje imeti dva komada?
Odvisno od tvojih ambicij. Èe ti je največji izziv pozimi splezati na Malo Mojstrovko, je en pohodniški cepin dovolj. Èe bi šel rad na Jalovec, bi bilo pa že dobro imeti dva. Moj predlog: - za začetek si kupi en pohodniški cepin, ki nima predolgega ročaja in se ga nauči dobro uporabljat - ko si boš zaželel težjih celjev, si dokupi eno ledno orodje za v drugo roko - če še to ne bo dovolj, si dokupi še drugo ledno orodje, plezalne dereze, ... Po mojem mnenju se alpinistične opreme ne splača kupovat na zalogo, ker vsako leto pride ven kakšen boljši model.

slovan: četrtek, 21. december 2006, ob 10.18 uri

Hvala za nasvete. Èe je navaden cepin v redu, toliko bolje, saj so precej cenejši. Malo me je zmedla ponudba na [url=http://www.climbersonly.net/katalog_.html] ClimbersOnly.net [/url], kjer sta na sliki dva Viperja in sem mislil, da dobiš dva skupaj za 40k, kar bi bilo seveda odlično. Dodano: Šel sem v nabavo in vse nabavil. Za letos bo kar dovolj.

Matej_m: četrtek, 21. december 2006, ob 18.11 uri

"Stroj" je povsem uporaben tudi za zaustavljanje v primeru zdrsa.
sem bil na enen "tečaju" v kranju, kjer je gospod povedal, da ledna orodja nikakor niso primerna za ustavljanje v primeru zdrsa. imela naj bi drugačno obliko kline kot pohodniški cepini in zato naj bi klina stroja prijela precej močneje kot pri pohodnem. posledica je, da ti odtrga cepin iz roke, ti se pa odpelješ naprej koliko je to res, bo pa še kdo drug povedal. LP

alan: četrtek, 21. december 2006, ob 18.37 uri

"Stroj" je povsem uporaben tudi za zaustavljanje v primeru zdrsa.
sem bil na enen "tečaju" v kranju, kjer je gospod povedal, da ledna orodja nikakor niso primerna za ustavljanje v primeru zdrsa. imela naj bi drugačno obliko kline kot pohodniški cepini in zato naj bi klina stroja prijela precej močneje kot pri pohodnem. posledica je, da ti odtrga cepin iz roke, ti se pa odpelješ naprej koliko je to res, bo pa še kdo drug povedal. LP
Res je, za zaustavljanje z lednimi orodji je potrebno več občutka, sploh na trših podlagah, zato jih začetnikom res ne gre priporočiti...

Rožle: petek, 22. december 2006, ob 0.38 uri

"Stroj" je povsem uporaben tudi za zaustavljanje v primeru zdrsa.
sem bil na enen "tečaju" v kranju, kjer je gospod povedal, da ledna orodja nikakor niso primerna za ustavljanje v primeru zdrsa. imela naj bi drugačno obliko kline kot pohodniški cepini in zato naj bi klina stroja prijela precej močneje kot pri pohodnem. posledica je, da ti odtrga cepin iz roke, ti se pa odpelješ naprej koliko je to res, bo pa še kdo drug povedal. LP
Sploh ni toliko problem v cepinu ali stroju, pač pa v podlagi. Sem že tudi s strojem vlekel nekaj deset metrsko rajso, pa hudič ni hotel prijeti. Najbolj problematična je izrazito neenakomerna podlaga, ko najprej zaviraš v mehkem snegu kjer gre klina seveda cela noter, pa ne glede na to ali je to klina stroja ali navadnega cepina, nato pa naletiš na ledeno ploščo. Takrat lahko že pri relativno majhnih hitrostih nastanejo precejšnje sile in adijo cepin, pa pri tem ti niti slučajno ne more pomagat "dober občutek". Edina rešitev je, da ne dovoliš pridobiti hitrost. Vsi, ki so doživeli in preživeli zdrs, govorijo o presenečenju nad tem, kako hitro so pridobivali na hitrosti. Raziskave so pokazale, da se v primeru zelo gladke podlage in večje naklonine pospešuje celo s pospeškom enakim do 0,9 gravitacijskega pospeška. Iz lastnih izkušenj vem, da na dlan, ki drži cepin, pri zaviranju delujejo kar precejšnje sile. Pri povsem normalnem, še nekritičnem zaviranju mi je na roki, ki je držala glavo cepina skozi rokavico olupilo kožo na dlani. Pomembno je, da cepini ali stroji niso nekega minimalističnega dizajna v predelu glave in da se jih da dobro prijeti v roko, kar zmanjša možnost, da nam jih pri zaviranju strga iz rok. Pri zdrsu ni tako zelo bistveno, kaj imaš v rokah, ali je to cepin ali stroj, bistvo je, da odreagiraš čimhitreje, pa seveda pravilno.

Jani Bele: petek, 22. december 2006, ob 8.34 uri

Pri ustavljanju zdrsa s cepinom potrebuješ obe roki. Èe imaš v obeh rokah orodji, se lahko zaustaviš le v trenutku, ko ti zdrsne - po nekaj metrih drsenja je zaustavljanje nemogoče. Orodja uporabljamo za plezanje, klasični cepin pa nam zadošča za zimske pristope - tudi Jalovec), kakšne lažje grape, vzpone na 4-tisočake itd. Jani

Gregor: petek, 22. december 2006, ob 11.36 uri

Jani, se ne strinjam povsem. Èe se vzpenjaš po strmem snegu, je en cepin dovolj. Èe se pa na kakšnem skalnem skoku naredi led, imaš kar naenkrat opraviti z lednim plezanjem. In takrat te ne zanima, kako se boš ustavil (ker se itak ne boš), ampak kako v prvi vrsti ne boš zdrsnil. Na spodnji sliki je vrhnji del Jalovca. Izmenično sonce in mraz sta naredila par metrov položnega lednega slapu. Z dvema cepinoma sem se sprehodil tam čez in potem še skoraj eno uro opazoval muke enih možakov, ki nikakor niso znali priti tam mimo. [img:9e86703c27]http://www.novita.si/Gregor/climbing/razno/Jalovec.jpg[/img:9e86703c27] Po mojem mnenju sta dva cepina varnešja varianta, pa čeprav bo morda en ves čas ostal v nahrbtniku.

Jani Bele: petek, 22. december 2006, ob 13.05 uri

Gregor, govoriš o lednem plezanju. Verjetno je za to potrebno kaj vedeti in znati. Glede na položaj teles teh možakarjev se mi poraja vprašanje, kaj bi šele delali z orodji. O tem, ali zmorejo z opremo, ki jo imajo, vzpon in sestop, bi se morali vprašati, ko so se znašli pred tem mestom. Èe pa že omenjaš varianto z dvema orodjema, obstaja še varianta z enim orodjem in enim cepinom ( pa je volk sit in koza cela). Jani

yurry: petek, 22. december 2006, ob 14.40 uri

Mene pa zanima kako zlgeda ustavljanje v primeru naveze ce ima kdo slucajno izkusnje? Ali lahko en cepin ustavi 2 cloveka v navezi?

Gregor: petek, 22. december 2006, ob 15.30 uri

Gregor, govoriš o lednem plezanju. Verjetno je za to potrebno kaj vedeti in znati. Glede na položaj teles teh možakarjev se mi poraja vprašanje, kaj bi šele delali z orodji. O tem, ali zmorejo z opremo, ki jo imajo, vzpon in sestop, bi se morali vprašati, ko so se znašli pred tem mestom. Èe pa že omenjaš varianto z dvema orodjema, obstaja še varianta z enim orodjem in enim cepinom ( pa je volk sit in koza cela).
Res je. Zmotila me je le tvoja pripomba, da za pristop na Jalovec zadošča en klasični cepin. V dobrih razmerah da, v malce manj optimalnih pa hitro naletiš na kakšen meter ledu ali celo poprhane skale.

Gregor: petek, 22. december 2006, ob 15.37 uri

Mene pa zanima kako zlgeda ustavljanje v primeru naveze ce ima kdo slucajno izkusnje? Ali lahko en cepin ustavi 2 cloveka v navezi?
Ko plezaš v navezi, je en človek privezan na sidrišču in varuje, drugi pa pleza. Sidrišče lahko v trdem snegu narediš tudi tako, da zakoplješ cepin. In dobro zakopan cepin zdrži padec prvega v navezi. Detajli o gibanju naveze v snegu so opisani v alpinističnih knjigah (npr. Proti vrhovom ali Alpinistična šola).

bmare: petek, 22. december 2006, ob 17.52 uri

[quote="Jani Bele"] [b:c0ba028041]O tem, ali zmorejo z opremo, ki jo imajo, vzpon in sestop, bi se morali vprašati, ko so se znašli pred tem mestom. [/b:c0ba028041] Točno tako. Za lažje in položnejše ture je navadni cepin čisto dovolj. Èe pa opravljaš težje ture, pa je potrebno imeti temu primerno opremo...........

mucek: petek, 22. december 2006, ob 21.45 uri

LP! V knjigi Nevarnosti v gorah (mislim da je avtor Pit Schubert ali nekaj podobnega) se navezo pri plezanju v snegu definitivno odsvetuje - glede na preizkuse je navezo že dveh dejansko nemogoče ustaviti (ko se zaustavi eden, ga drugi potegne naprej in obratno). LP, Grega

slovan: sreda, 27. december 2006, ob 17.27 uri

Mislim, da je šlo pri teh preizkusih za hkratno gibanje naveze in ne za vzpenjanje z varovanjem na sidrišču. Je pa to zanimivo vprašanje. Na primer pri planinskih/gorskih vodnikih, ko vodijo v navezi manj izkušene udeležence npr. na Grintovec. Èe ima vodnik dva na vrvi in potem eden zdrsne kako potem odreagirati? Verjetno se to ustrezno vadi na usposabljanju. Me pa zanima ali obstajajo še kakšne druge tehnike zaustavljanja s cepinom? Enkrat sem gledal po TV, ko je novinar demonstriral ustavljanje s cepinom na melišču v sedečem položaju. Ali pa, da se moraš takoj ustaviti, ker je spodaj prepad, kakšna je v tem primeru najboljša reakcija?

Gregor: sreda, 27. december 2006, ob 20.35 uri

Hkratno gibanje obeh v navezi brez da je vrv vmes kam vpeta je še enkrat bolj nevarno, kot da se oba plezalca razvežeta in solirata. Èe se po 3 metrih prostega pada soplezalec ujame na štrik, ga bo obremenil s silo približno 5kN (500kg), kar v večini primerov pomeni polet obeh. Pri zdrsu po strmem snegu pa dobi človek 90% hitrosti prostega pada. Zato se običajno po lahkem terenu solira, ko postane težje, pa se plezalca navežeta in gibata po pravilih plezanja v navezi. Gorski vodniki res vodijo na kratki vrvi in zaustavljajo vodenega s svojim telesom. Vendar to počnejo le na dovolj lahkem terenu in potem ko so dali skozi mnogo vaj, kjer se jim je vodeni nalašč metal v dolino.

Rožle: sreda, 27. december 2006, ob 23.47 uri

Me pa zanima ali obstajajo še kakšne druge tehnike zaustavljanja s cepinom? Enkrat sem gledal po TV, ko je novinar demonstriral ustavljanje s cepinom na melišču v sedečem položaju. Ali pa, da se moraš takoj ustaviti, ker je spodaj prepad, kakšna je v tem primeru najboljša reakcija?
Èe je prepad preblizu, je najboljša reakcija ta, da takoj začneš molit. Ravno zato je pozimi varneje iti na nek hrib po kakšni grapi, kot pa po sicer manj strmi normalki, ki mestoma preči nad prepadi. Obstaja samo ena tehnika zaustavljanja s cepinom in ta zagotovo ni v sedečem položaju

primoza: četrtek, 28. december 2006, ob 9.13 uri

Kako pa je s cepini? A so navadni pohodniški cepini ustrezni? Ali je bolje nabaviti bolj specializirano orodje? In obratno ali se specializirano orodje da ponucat tudi za »lažje« zadeve? v vsakem primeru pa je verjetno je bolje imeti dva komada? Hvala za odgovor.
Za rabo dveh pohodniških cepinov še nisem slišal. V primeru do ostanete pri težavah do npr. vzpona na Storžič zadošča en sam cepin, dolžine kakih 60 cm. Zdaj obstojijo tudi zelo dobri pohodniški cepini, npr: http://www.climbersonly.net/katalog_.html http://www.kibuba.com/katalog/product_info.php?cPath=29_36&products_id=73 (se zdijo zelo ugodni) http://www.promontana.si/cekarcek/Oprema/Zimska_oprema/Cepini/index.php?action=detail&subaction=pics&id_prod=946&id=1054

bmare: četrtek, 28. december 2006, ob 17.24 uri

Kako pa je s cepini? A so navadni pohodniški cepini ustrezni? Ali je bolje nabaviti bolj specializirano orodje? In obratno ali se specializirano orodje da ponucat tudi za »lažje« zadeve? v vsakem primeru pa je verjetno je bolje imeti dva komada? Hvala za odgovor.
Za rabo dveh pohodniških cepinov še nisem slišal. V primeru do ostanete pri težavah do npr. vzpona na Storžič zadošča en sam cepin, dolžine kakih 60 cm. Zdaj obstojijo tudi zelo dobri pohodniški cepini, npr: http://www.climbersonly.net/katalog_.html http://www.kibuba.com/katalog/product_info.php?cPath=29_36&products_id=73 (se zdijo zelo ugodni) http://www.promontana.si/cekarcek/Oprema/Zimska_oprema/Cepini/index.php?action=detail&subaction=pics&id_prod=946&id=1054
http://www.iglusport.si/iglusport/katalog/cepini/cepini.html

slovan: petek, 29. december 2006, ob 10.59 uri

Hvala za naslove a sem ga že nabavil. Vzel sem [url=http://www.cassin.it/uk/scheda.asp?Codice=159]tega od Cassina[/url], ki je bil najcenejši. Prej sem si nekoliko naivno predstavljal uporabo cepina. Zdaj mi je približno jasno, kako se uporablja in katere vrste cepinov obstajajo. Pohodniški imajo nekoliko daljši ročaj (ratišče), verjetno za pomoč pri hoji. Eni imajo gumirane ročaje, drugi ne. Ugotovil sem tudi, da glavnino posla opravijo dereze. Cepin je bolj za zraven ali za izsekavanje stopov, če nimaš derez. Nekaj let nazaj je bil na TV prispevek, v katerem je novinar Stropnik demonstriral zaustavljanje s cepinom na kopnem melišču. Nekaj časa se je zaustavljal, potem pa je izskočil v desno izven melišča. Novinarka je bila Maja Roš, ki je takrat pokrivala hribe. Nekoliko sem špekuliral, če se morda takšna metoda uporablja tudi na snegu kot alternativa trebušni metodi.

Rožle: petek, 29. december 2006, ob 22.51 uri

Novinarka je bila Maja Roš, ki je takrat pokrivala hribe.
Potem pa je pokrivala Humarja. Ne vem kakšen reality show je tisto bil, ampak cepin in melišča imajo toliko skupnega, kot morski pes s kljuko kopalniških vrat. Cepin je pomembnejši kos opreme, kot dereze in nikakor ni sprehajalna palica.

xmovc: petek, 5. januar 2007, ob 12.48 uri

Rožle, kaj pa storiš na robu prepada, če si ateist? (joke) Primoza, uporabljam tale Raveltikov cepin, kar se dostopov tiče nimam pripomb, lahek in učinkovit in kot praviš tudi dokaj poceni. A je imel tisti novinar na melišču še dereze na tacah? :lol: Meni se zdi bolj problematična tehnika hoje z derezami, saj po videnem še vedno večina ljudi kombinira hojo z derezami skupaj s pohodnimi palicami. To gre skupaj zgolj izjemoma. Verjetno se jim zdi, da ko so nataknili dvanajsterke na krake, so popolno opremljeni z zimsko opremo, vendar pa se ne zavedajo, da imajo brez derez več možnosti, da se ob zdrsu uspešno (živi in nepolomljeni) ustavijo. V tem primeru se, vsaj meni, še vedno zdi bolj varna uporaba zgolj cepina.

slovan: petek, 5. januar 2007, ob 14.23 uri

Zanima me ali se z derezami sploh da varno ustaviti? Èe gledaš slike na katerih je prikazano zaustavljanje s cepinom, so demonstratorji brez derez. Na slikah pa se vidi, da demonstrator s petami čevljev drajsa po snegu. Èe bi imel dereze, bi te verjetno zagrabile podlago.

penzionist: petek, 5. januar 2007, ob 14.45 uri

Èe bi imel dereze, bi te verjetno zagrabile podlago.
BI zagrabile. In to tolk, da bi telo začelo delat salte, potem pa ni več frajerja, ki bi mu še kaj zelo prišel prav kak cepin. Ko drsiš, moraš dereze dvignit v zrak (pokrčit kolena), je pa seveda smiselno se "zaustavit" z njimi pri še zelo majhnih hitrostih ( recimo takoj ob zdrsu). Drugače pa velja varnostno pravilo, da je obvezen cepin ( in ne smučarske palice) ob uporabi derez. Seveda to pravilo večina kdaj pa kdaj krši, je pač bolj udobno - z varnostnega stališča je pa precej tvegano. Veliko se jih naprimer zapne z derezami, s tem povzročijo zdrs in s smučarskimi palicami v rokah je to mimogrede hudo zoprna zadeva. Sicer pa, dobi kak kratek klanček z lepim iztekom in se pojdi parkrat "popeljat" - dobljena spoznanja ti zagotovo ne bodo odveč Pa seveda enga srečnga :)

Rožle: petek, 5. januar 2007, ob 23.33 uri

Na slikah pa se vidi, da demonstrator s petami čevljev drajsa po snegu.
Tom Cruise je v enem svojih filmov tudi hrbtno plezal. Udeležba na kakšnem tečaju o varni hoji v hribe v zimskih razmerah sploh nebi bila neumna stvar :idea:

slovan: sobota, 6. januar 2007, ob 15.21 uri

Drugače pa velja varnostno pravilo, da je obvezen cepin ( in ne smučarske palice) ob uporabi derez. Seveda to pravilo večina kdaj pa kdaj krši, je pač bolj udobno - z varnostnega stališča je pa precej tvegano. Veliko se jih naprimer zapne z derezami, s tem povzročijo zdrs in s smučarskimi palicami v rokah je to mimogrede hudo zoprna zadeva.
Hvala za voščilo in tole pojasnilo. Zdaj mi je končno jasno, v čem poanta inkompatibilnosti sočasne uporabe palic in derez. Doslej so vsi samo odsvetovali sočasno uporabo, nihče pa ni pojasnil, zakaj to ni dobro. Problem torej nastane v fazi kurative zdrsa in ne v fazi preventive zdrsa kot sem si do sedaj predstavljal. Udeležba na kakšnem tečaju o varni hoji v hribe v zimskih razmerah sploh nebi bila neumna stvar
S tem se popolnoma strinjam. Pravzaprav sem tudi sam o tem že razmišljal. Seveda pa je treba takšno razmišljanje tudi ustrezno realizirati. v gozdu pred Klinom za prečenje nekaj sicer ozkih plazišč, ki pa se z nekajmetrskimi skoki končajo v Sedelščkovi grapi.
Ali za to območje velja, da grape, ki se zajedajo v pobočje Brane, delujejo kot zbiralniki snežne akumulacije, ki se potem po njih odvaja v Sedelščkovo grapo? Hvala in lep pozdrav.

Rožle: sobota, 6. januar 2007, ob 17.50 uri

v gozdu pred Klinom za prečenje nekaj sicer ozkih plazišč, ki pa se z nekajmetrskimi skoki končajo v Sedelščkovi grapi.
Ali za to območje velja, da grape, ki se zajedajo v pobočje Brane, delujejo kot zbiralniki snežne akumulacije, ki se potem po njih odvaja v Sedelščkovo grapo? Hvala in lep pozdrav.
Res je. Že med sneženjem se s precej strmih južnih pobočij Brane vanje vsipa sneg in potem v obliki manjših plazov steka po grapah navzdol. Včasih pa se splazi šele v naslednjih dneh, ko zgoraj v pobočja posije sonce.

Jani Bele: ponedeljek, 8. januar 2007, ob 8.07 uri

Razpis za Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah je objavljen na straneh GRZS in gore-ljudje. Jani

alan: ponedeljek, 8. januar 2007, ob 18.55 uri

Za rabo dveh pohodniških cepinov še nisem slišal.
Pri osebi na slikah je raba dveh pohodniških cepinov očitno bolj udomačena... [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/slike/061225_16.html]slika 1[/url] [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/slike/061225_6.html]slika 2[/url] [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/slike/061225_1.html]slika 3[/url]

katja_: torek, 9. januar 2007, ob 11.14 uri

Veliko dobrih nasvetov je že bilo napisani, so pa vsi pozabili na zelo pomemben del opreme - na čelado (verjetno zato, ker se jim zdi uporaba le-te povsem samoumevna). Takoj ko vzamemo v roke cepin, mora bii namreč čelada na glavi! Cepin je namreč zelo trd in ima nekaj ostrih delov, ob padcu pa hitro lahko pride do uradca glavo, ki bi lahko pri neuporabi čelade povzročil hude posledice. Pa ne se bat gora pozimi. Èe imamo pravilno opremo in znanje, gore poskrbijo za čudovite trenutke.

penzionist: torek, 9. januar 2007, ob 11.42 uri

Veliko dobrih nasvetov je že bilo napisani, so pa vsi pozabili na zelo pomemben del opreme - na čelado....
Imaš prav. Prav tako ni nihče še omenjal hlač, jopic, kap, rokavic, krem očal..prav tako nujne opreme, ane? Je pa res tudi nekaj - vsem se vseeno le še ne zdi povsem samumevna uporaba čisto vseh zaščitnih sredstev ( čelad) že od domačega stopnišča dalje. Naprimer meni. S tem seveda ne odobravam neuporabo le teh, je pa kdaj mal butasto videt nekoga sred parkirišča s pokrovkami..ampak navsezadnje, zakaj pa ne, če mu paše? Naj bo pač kaj tudi v domeni "lastnega občutka" in ne prav čist vse v poizkusu uzakonjenja Se pa seveda povsem podpišem pdo izjavo, da je znanje tisto, kar dela dejavnosti (ne)varne

spleza: torek, 9. januar 2007, ob 12.04 uri

Naj bo pač kaj tudi v domeni "lastnega občutka" in ne prav čist vse v poizkusu uzakonjenja
:D No, glede čelade... Po presmučanem Turskem Žlebu, se mi je spodaj nekako ni dalo sneti (hm... po pravici povedano, sem povsem pozabil, da mi stoji na glavi), še po naprtu smuči nazaj na ruzak v gozdu pod Frischaufom ne ... Pa je bil občutek kmalu pravi... Med hojo na izhodišče so mi smučke prav nagajivo žvenketale po (zaščiteni) glavi. :lol: 8)

penzionist: torek, 9. januar 2007, ob 12.25 uri

Spleza, tvoja pravica :) Moti me le to, ko nekdo želi to predstavit drugim kot obveza. Sicer je pa to samo moje mišlenje in bom čist srečn, dokler me bodo pustil pr miru - kar pa v poletnih časih in na obljudenih mestih niti ni več pravilo. Vem, sedaj se bo verjetno oglasil kak gorski reševalec.. seveda z ene plati upravičeno. Z druge pa.. kaj pa vem, niso me še prepričali, da sama oprema (brez znanja) po sebi zagotavlja varnost, medtem ko je obratno veliko boljše zagotovilo.

penzionist: torek, 9. januar 2007, ob 13.05 uri

Ti dam čist prav, obenem pa priznam svojo paranojo, ko opazujem razne predloge, ki bi jih ( jih bodo) radi uzakonil in temu posledično potem represijo, ki se bo dogajala. Verjetno te nikoli ne bo kdo kontroliral, a imaš vso opremo sred zimskega "Turskega žlebu", se pa da zgodit, da ti (nam) bodo zaračunavali razne kazni v vratih, če pač guma na podplatu ne bo imela več 3 mm profila.. pa neglede na to, kam boš pač namenjen. Ok.. mislim, da sem sedaj tudi jaz mal padel iz teme, pa se umikam iz nadaljnih dokazovanj svojih pravov ;) Z željo seveda, da bi se imeli vsi fajn in da bi čimmanj drug drugega omejevali v tistih kotičkih narave, kjer res ne bi smelo bit prostora za kaj drugega kot veselje :)

karli: torek, 9. januar 2007, ob 13.20 uri

ja, tudi jaz kdaj slišim pritajeno šepetanje (beri zgražanje) - o, marija, cpn!... in to celo pozimi...

hippo: ponedeljek, 22. december 2008, ob 15.11 uri

Sem pretaknila že precej tem na forumu, pa me še vedno muči eno vprašanje: ali je tudi pri bolj resnih derezah problem, da se po neki prehojeni razdalji začnejo rahljati in moraš to stalno popravljat? Take izkušnje imam namreč s tistimi tamalimi 4-zobimi. Za začetek ne bi kupovala avtomatskih (še nimam takih čevljev in bi šele začela pozimi malo gor v hribe lazit), ampak tiste na plastiko oz. paščke. Še nekaj: a se ti tečaji varnega gibanja v zimskih razmerah organizirajo vsako leto, bi se z veseljem udeležila; kje se najdejo te objave, če ni preveč neumno vprašanje. Pa hvala za vse odgovore!

ZMP: ponedeljek, 22. december 2008, ob 16.31 uri

a veš za kakšen tečaj v okolici ljubljane, ki bo potekal v dec. oz. bolj verjetneje v januarju zaradi praznikov?
Dan varnejšega gibanja po gorah v zimskih razmerah, 20.januar 2007, Ig in Kurešček, organizira GRS Ljubljana, razpis v začetku januarja. Jani Bele
Odličen tečaj, sem ¿e bil letos, pa ¿al ni bilo snega, tako da se ga bom ponovno udele¿il. Ga toplo priporočam vsem, ki jim je kaj mar za lastno varnost pozimi v gorah. Bi pa priporočal organizatorjem po tečaju organizacijo skupinskega pohoda v zimskih razmerah za vse tečajnike.

PrimozL: ponedeljek, 22. december 2008, ob 17.29 uri

Včeraj smo imeli tečaj te vrste v organizaciji PD Kamnik, vodniški odsek. Bilo nas je cca 10 tečajnikov in pa 4 gorski reševalci (vsi so tudi alpinisti in vodniki). Cena zanemarljiva, zgolj 23€. Učili smo se hoje z derezami, zaustavljanja s cepinom, prerez snežne odeje, iskanja ponesrečencev z lavinsko žolno,.... Res odlična zadeva.

keber: ponedeljek, 22. december 2008, ob 21.56 uri

Na YouTube sem našel odličen video prikaza zaustavljanja s cepinom. http://www.youtube.com/watch?v=LM3xLshmNnk Kot vidim, bom moral v šolo za začetnike. Moji prvi poskusi zaustavljanja so bili, khm ... Ljubljana Matica ima kar precej razpisanih tečajev od januarja do marca. Škoda, da v opisih ne ločijo, kaj so začetni, nadaljevalni, saj ima očitno vsak organizator svoje pojmovanje.

Domen: torek, 23. december 2008, ob 7.49 uri

Kot vidim, bom moral v šolo za začetnike. Moji prvi poskusi zaustavljanja so bili, khm ...
Verjetno se niso kaj dosti razlikovali od prvih poskusov vožnje s kolesom, smučanja, ipd... Vaja dela mojstra, ne more pa nihče pričakovat, da bo te tehnike detaljno obvladal, če bo "treniral" denimo 1x na leto....

Rožle: torek, 23. december 2008, ob 15.01 uri

Pa ne trenirat tako kot kaže tistile filmček na youtube. V realni situaciji pred padcem nikoli ne držiš cepina z obema rokama in zaustavljanje je v resnici precej težje, ker moraš med drsenjem po pobočju z drugo roko najprej ujeti "štil", to pa včasih ni prav enostavno. Takrat ugotoviš, da je prevelika dolžina le tega v precejšnjo napoto. Zanimivo, kakšne teorije si izmišljajo trgovci, da še vedno prodajajo cepine dolžin primernih za sajenje krompirja.

ZMP: torek, 23. december 2008, ob 15.55 uri

Se popolnoma strinjam, sam uporabljam cepin Camp Micro2, dolžine 40 cm, in sem bil prav vesel ko sem ga nadomestil s "krompirjevim". Pa še nekaj, na posnetku ni videti, da bi imel varnostno vrvico (vponko), mislim, da je zelo pomembna, ker ti ga lahko kaj hitro iztrga iz rok.

Rožle: torek, 23. december 2008, ob 17.10 uri

Zanka okoli zapestja je itak na roki s katero pri zaustavljanju držiš glavo cepina. Tako le ta ne more preprečit, da ti cepina nebi strgalo iz rok, prepreči pa lahko, da ga izgubiš. V filmčku je prikazan [b:6ef02a4ad9]trening[/b:6ef02a4ad9] in na koncu je lepo napisano, da se le ta opravlja brez zanke okoli zapestja - v primeru, da ti cepin strga iz rok, se s tem zmanjša možnost, da ti ga zabriše v glavo. Pri normalni uporabi je zanka seveda okoli zapestja. [size=9:6ef02a4ad9]Samo potem se ne moreš pohvalit, da si smer splezal "na frej"[/size:6ef02a4ad9] :D

Rožle: torek, 28. julij 2009, ob 0.56 uri

»[i:6be3fff986]Potem grem pa sam[/i:6be3fff986]« mi je zabrusil možakar, ko sem mu rekel, da z "žabicami" na 4 zobe ne bo šel z nami skupaj na štrik ledeniške naveze, ker gremo lahko zaradi njega vsi v maloro, in da naj raje počaka v koči. »[i:6be3fff986]Trgovec mi je rekel, da so to dereze[/i:6be3fff986]« je bil odgovor ko sem mu razlagal, da so "žabice" namenjene zimskim sprehodom po Tivoliju in nikakor ne sodijo na 4tisočaka, kamor smo se odpravljali. In potem je nataknil tiste "žabice", ki so bile preširoko nastavljene za njegov čevelj, ker so bile še čisto nove. »[i:6be3fff986]Trgovec je rekel, da je to dober cepin, pa da vidimo, kako se obnese[/i:6be3fff986]« so bile njegove besede, ko je vzel motikco v roke kot da gre okopavat krompir in jasno pokazal, da prvič drži za ročaj cepina. Potem je odšel preko ledenika v smeri vrha. In preživel . Seveda sem se pred turo pozanimal o obvladovanju zimske tehnike obeh članov naše odpravice, ki ju nisem poznal. Dobil sem zagotovilo, da sta oba zelo izkušena in da jima zima ni problem. Zanimiva izkušnja :? . Lp M P.S. Da nebi mislili, da so samo slovenski planinci klukci. Tam je bilo videt precej tujcev (pravzaprav verjetno domačinov), ki so bili navezani skupaj, kako izgleda ledeniška naveza pa zelo očitno niso dosti vedeli.