FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

slovan: nedelja, 21. januar 2007, ob 17.41 uri; ogledov: 0

V planinskih vodnikih je večkrat moč prebrati opozorilo, da je določena brezpotna tura primerna le za (zelo) izkušene planince. Nikjer pa ni zaslediti neke konkretne in celovite opredelitve izkušenosti. Zato me zanima, kako si člani in članice tega foruma predstavljate izkušenega brezpotnega planinca? Takšnega, ki je sposoben za varno hojo po brezpotjih npr. v martuljški skupini. Katere kriterije mora po vaše izpolnjevati? Hvala in lep pozdrav. Èe dodam še svoje mnenje glede potrebnih pogojev: 1) opravljenih najmanj 50 različnih tur po markiranih poteh nad gozdno mejo v zadnjih osmih letih od tega: a) najmanj 20 zavarovanih poti b) najmanj 15 poti na dvatisočake c) najmanj 15 zelo zahtevnih poti 2) sposobnost plezanja smeri težavnosti 5a v plezalnem vrtcu Opozorilo: prispevek odraža subjektivno amatersko mnenje. Avtor nima nikakršnih strokovnih kvalifikacij na področju gorništva.

slovan: nedelja, 21. januar 2007, ob 17.41 uri

V planinskih vodnikih je večkrat moč prebrati opozorilo, da je določena brezpotna tura primerna le za (zelo) izkušene planince. Nikjer pa ni zaslediti neke konkretne in celovite opredelitve izkušenosti. Zato me zanima, kako si člani in članice tega foruma predstavljate izkušenega brezpotnega planinca? Takšnega, ki je sposoben za varno hojo po brezpotjih npr. v martuljški skupini. Katere kriterije mora po vaše izpolnjevati? Hvala in lep pozdrav. Èe dodam še svoje mnenje glede potrebnih pogojev: 1) opravljenih najmanj 50 različnih tur po markiranih poteh nad gozdno mejo v zadnjih osmih letih od tega: a) najmanj 20 zavarovanih poti b) najmanj 15 poti na dvatisočake c) najmanj 15 zelo zahtevnih poti 2) sposobnost plezanja smeri težavnosti 5a v plezalnem vrtcu Opozorilo: prispevek odraža subjektivno amatersko mnenje. Avtor nima nikakršnih strokovnih kvalifikacij na področju gorništva.

mosovnik: ponedeljek, 22. januar 2007, ob 9.47 uri

Èe dodam še svoje mnenje glede potrebnih pogojev: 1) opravljenih najmanj 50 različnih tur po markiranih poteh nad gozdno mejo v zadnjih osmih letih od tega: a) najmanj 20 zavarovanih poti b) najmanj 15 poti na dvatisočake c) najmanj 15 zelo zahtevnih poti 2) sposobnost plezanja smeri težavnosti 5a v plezalnem vrtcu
Skoraj si že sam odgovoril na zastavljeno si vprašanje. Dodal bi svojo subjektivno mnenje in sicer: če je nekdo opravil že veliko kilometrine po najrazličnejših zavarovanih poteh v različnih letnih časih, če je imel to srečo, da ga je nekdo recimo v Kam.sav.alpah popeljal npr. skozi Repov kot, čez Žmavcarje, po Bosovi grapi in čez Kaptana ali Šijo na Brano, pa čez Zeleniške špice, pa če se je potepal po Kotliškem grabnu itd, se pri tem naučil varovanja z vrvjo, osnov vrvne tehnike, plezanja vsaj do III.stopnje ( ne bi o tem kdo in kje se nauči vse to), potem takšen "kampeljc" lahko zaide sam v brezpotja čarobnih predelov naših gora. Seveda nekaj podobnega velja tudi za Julijce. Ne bi našteval ture, razen morda, meni prekrasnega Amfiteatra (do III.stopnje), ki bi ga toplo priporočal vsakomur, ki ga seveda zmore. To je moja subjektivna in na hitro donešena ocena. Naj mi bralci ne zamerijo, če sem na kaj pozabil. Naj se me dopolni in tako se bo izkristaliziral lik brezpotnika, kot je bilo zastavljeno vprašanje.

primoza: ponedeljek, 22. januar 2007, ob 19.08 uri

2) sposobnost plezanja smeri težavnosti 5a v plezalnem vrtcu
Bolje kot frikanje 5a je smer (ne mesto oz raztežaj III) II stopnje v hribih.

BOR_KUM: ponedeljek, 22. januar 2007, ob 19.17 uri

Ker sem spodnje napisal že včeraj (razen tega in zadnjega odstavka), bo izgledalo, da vsaj deloma ponavljam odgovore mojih "predpisnikov". Pa naj bo! Popravljati se mi ne ljubi, da bi napisano šlo v škodo mi pa tudi ne gre v račun … Sem in tja sem tudi malo zašel iz strogih okvirov naslovne teme ... :oops: Namerno. ---------- No, (tudi) kakšno brezpotno izkušnjo bi "izkušen brezpotni planinec" že moral imeti, se mi zdi - kot izhaja iz definicije same ... Aja, pa brez "5a sposobnosti" bi (ponekod) v brezpotjih Martuljkove skupine tudi šlo. 8) Sicer pa pisce planinske vodniške literature povsem razumem, kajti kaj je lepšega, kot vso "težo" zvaliti na idealizirano osebo – "zelo izkušenega planinca". Kdaj pa kdo sebe prepozna kot takega, je pa seveda odločitev in odgovornost vsakega posameznika. In slednje drži kot pribito :!: Da pa vse le ni tako črno in neoprijemljivo, pa se je sčasoma razvil (in se še razvija) sistem ocenjevanja težavnosti poti (tudi brezpotij, plezalnih smeri, ...), ki poizkuša subjektivnost ocenjevalcev kar se da objektivizirati in hkrati zmanjša potrebo po rabi besedne zveze »zelo izkušen planinec«. Nekaj o tem je mogoče prebrati v uvodu skoraj vsakega vodnika, zelo nazorno in za naše (šodrovske) potrebe primerno pa je to temo obdelal Andrej Stritar v PV 10-2006 ( str. 35-38 ). Tam med drugim definira grafično pregledno opisno-vrednostno tabelo s pomočjo katere vsako pot oceni z vidika treh kategorij (zahtevnost, napornost, orientacija) in za vsako kategorijo uporabi petstopenjsko lestvico. Moje skromno nestrokovno mnenje je, da je to odlična sinteza doslej videnega in uporabljanega! Kakorkoli že, z ocenami ali brez njih, poti in brezpotja je potrebno preizkusiti na lastni koži. Smiselno je postopoma povečevati zahtevnost in če se držimo vodnikov istega avtorja, potem večinoma kmalu dobimo občutek kaj nas glede na opis čaka v naravi ... Tako »pot v brezpotni svet« sva osamljenih in spotikajočih se korakov ubirala z mojo drago. Ne rečem, da občasno ni bila nevarna in nikakor si ne domišljam, da je bila vedno prava, lahko pa zatrdim, da je bila znotraj prijetne samote polna nepozabnih srečanj. Tudi neizmerno razburljiva. In bo še! :P Ne drznem si jo priporočati, jo pa vsakomur iskreno privoščim! :D Evo, še napredujeva in verjamem, da nekoč v prihodnosti izpolneva vse pogoje, ki določajo v naslovu teme omenjeno osebo! Za konec pa še nekaj »šodroskrunskega«. 8) Predlog, ob katerem bo vsakemu pravemu samoraslemu brezpotniku, z visoko samopodobo, temperatura že tako vroče krvi poskočila še za kakšno stopinjo … :D Ja, zakaj ne bi k svojim prvim zahtevnejšim brezpotnim korakom pritegnili osebe, ki tudi formalno, s potrjeno licenco predstavlja garancijo, da obvlada vse potrebne veščine, ki jih potrebuje (zelo) izkušen planinec brezpotnik. Na gorske vodnike mislim. Običajno tako spremstvo (kar) nekaj stane, ampak tak je pač moderen pristop in morda bi komu ustrezal. Pa, da ne bi kdo narobe razumel: zagotavljam, da sam tovrstnih uslug še nisem uporabil in tudi nobenega GV-ja osebno ne poznam! Veliko brezpotnih užitkov vam želim, pa če jih boste doživljali sami ali v dobri družbi in najsi ste že ali pa še boste v koži naslovne osebe … :lol: Boris ---------- P.s. Pod zgornji Gorjanov P.s. se podpišem … Juhej. :P In dodam. Brezpotje je en tak čudovit narobe svet, v katerega se grem izgubljat samo zato, da se lahko iščem. Zanimivo je, da se običajno najdem ravno takrat, ko se zavem, da sem popolnoma izgubljen.

igorz: ponedeljek, 22. januar 2007, ob 21.12 uri

Slovan je napisal: Èe dodam še svoje mnenje glede potrebnih pogojev: 1) opravljenih najmanj 50 različnih tur po markiranih poteh nad gozdno mejo v zadnjih osmih letih od tega: a) najmanj 20 zavarovanih poti b) najmanj 15 poti na dvatisočake c) najmanj 15 zelo zahtevnih poti Profil brezpotnega planinca, zanimiva opredelitev, ki je vsekakor povezana z določenimi izkušnjami. Èe malo razščlenim zgornje navedbe ugotovim, da tistih 50 tur v 8 letih pomeni 6,25 ture na leto, kar je enako skoraj nič. Seveda pač vsak naredi po zmožnostih. Jaz 6 - 8 tur napravim v dveh tednih, mesečno 13 - 15, lani 156. Od tega vsaj 30 % brezpotnih, če štejem , da so zimske ture tako ali tako večinoma oz. vsaj deloma brezpotne. Seveda se zato niti najmanj ne štejem med kakšnega izkušenega hodca, ker gore so tako nepredvidljive, da nikoli ne veš, če se bo vse srečno izšlo in se mi vedno tudi ni. Seveda pa vse tudi ni čisto brezpotje. Včasih zaidemo tudi na kakšno staro zapuščeno pot, ki se ji še da slediti, morda ne v celoti ali pa vsaj deloma. Potem so to še vzponi, ki so sicer opisani, mogoče celo delno označeni, vendar ni nobenih varoval in je potrebno kakšno mesto plezati II. morda tudi III. Skratka kombinacije take in drugačne. Med profil brezpotnega planica pa vsekakor v večini spadamo samohodci. Ali pa morda to kdo počne tudi v skupini?

mosovnik: torek, 23. januar 2007, ob 8.10 uri

[b:27cf97372c]Spleza in Bor_Kum [/b:27cf97372c]sta lepo opisala brezpotnika in vsak, ki se namerava podati v to izkušnjo, bo že izluščil sebi potrebno informacijo in jo primerjal z že doživetim in ocenil ali je primeren "kandidat" za tovrstne poskuse. Ja, priznati jima je treba ( Splezi in Bor_Kumu ), da sta spretna s pisano besedo in znata "obdelati" temo, ki pa je, to pa je tudi treba priznati, še odprta in ne do kraja napisana knjiga!

Marijana & Marko: torek, 23. januar 2007, ob 19.28 uri

Hmmm, vedno sva poskušala biti vzorna planinca, pa sva bila tako nepazljiva, da sva se zmeraj izgubila v brezpotje, se reševala kakor sva vedela in znala ter to prikazala kot namerno raziskovanje nekoristnega sveta. :oops:

sla: sreda, 24. januar 2007, ob 8.12 uri

Jaz pa tudi nikoli nisem bila vešča planinka (oz. se sploh nimam za planinko), se preveč bojim krav in bikov. Vedno sem raje zatavala v bolj ali manj strme bregove :-)

Filip: sreda, 24. januar 2007, ob 8.13 uri

Ena pomembna prednost pa je pri tem, če se izgubiš - veliko več sveta vidiš :!: :D

Peterr: sreda, 24. januar 2007, ob 12.35 uri

...in včasih plezaš preko nizkih borovcev :)

mosovnik: četrtek, 25. januar 2007, ob 8.33 uri

...in včasih plezaš preko nizkih borovcev
ja resnično in zna biti tudi zeeeeelo nevarno in izpostavljeno. Èe ne verjameš, poskusi v Hudem prasku v Mrzli gori, sploh, če malo zgrešiš idealno smer in hočeš kaj na hitro popraviti ali skrajšati.

spleza: četrtek, 25. januar 2007, ob 11.59 uri

:lol: ... Takšnih plezanj bi pa lahko kar nekaj naštel! 8) No, plezanj... eno je bilo prav zanimivo, zapovrh se je odvijalo v obratni smeri - navzdol! :lol: Med sestopom po brezpotju blizu Tičarice nad Vrati je bilo... po tako strmem ruševju... :P Ampak, smo našli. Gamsi že vedo! :lol: (Dobesedno. Spodaj stečina ).

Peterr: četrtek, 25. januar 2007, ob 12.51 uri

...in včasih plezaš preko nizkih borovcev
ja resnično in zna biti tudi zeeeeelo nevarno in izpostavljeno. Èe ne verjameš, poskusi v Hudem prasku v Mrzli gori, sploh, če malo zgrešiš idealno smer in hočeš kaj na hitro popraviti ali skrajšati.
Hja, sploh na kakšnem strmem ternu res zna biti nevarno. Mi smo imeli srečo, bili smo na ravnini sredi hribov ;) Sicer pa, velja si zapomniti, kjerkoli si, počasi, previdno in "kdaj pa kdaj" poglej pod noge.

sla: četrtek, 25. januar 2007, ob 14.51 uri

Tega raje ne bi poskusila :-), ker se navadno sama lomim čez ruševje. Parkrat sem se že tudi na glavo prevrnila... tragikomično :-)

Marijana & Marko: petek, 26. januar 2007, ob 11.28 uri

Ja, zanesljivi oprimki in odlični štanti so veliki plusi ruševja :D