FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Vanja Starčević: ponedeljek, 29. januar 2007, ob 18.50 uri; ogledov: 0

Iskaje gore kje je manjša nevarnost plazov smo se odločili za še eno turo v Nockbergih, takrat za najvišji nock - Rossenock. Mimo Milstatskega jezera smo se odpeljali do Radentheina in potem v Kanning, v začetku Langalmtala. Avto smo pustili pri zadnji hiši, 1100 m, čeprav je cesta prevozna z zimskimi gumami do Langalmhtt, 1450 m. Po spluženi cesti smo se povzpeli do omenjene koče, svežega snega je v dolini okoli 60 cm. Od tam so trije Avstrijci , ki so šli 10 min pred nami od koče potegnili smučino do Langganghtt, 1760 m. Vdiralo jim se je okoli 30 cm, mi smo šli za njimi, ker nismo vedli natančno kje se gre. Naprej se gre po odprtem terenu tako da smo lahko mi delali smučino, nad 1850 m je spihano, tako da se ni vdiralo nič. Snega je v zgornjem delu dokaj malo, 15-30 cm, mestoma trave probijajo skozi sneg. V sončnem i vetrovnem vremenu smo se, po JV slemenu povzpeli na 2440 m visoki vrh. Vršnih 100 me je lepa flanka, potem se začne skorja, ki se predira ob zavijanju, tako da smuka ni bila preveč prijetna, pod 2100 m je dovolj spihano, ampak je potrebno malo iskati smer med travami (nikje ni kopno), kamnov ni. Na 1850 se začne mehki nepredelani sneg po katem smo se z uživanjem peljali do Langaganghtt in si tam privoščili kosilo, in se potem po, z motornimi sanmi zvoženi cesti, spustili mimo Erlacherhaus do Langalmhtt i naprej po cesti do Kanninga. Èeprav smuka ni bila posebej dobra smo uživali, naredili smo lepo turp z 1300 m vzpona.

Vanja Starčević: ponedeljek, 29. januar 2007, ob 18.50 uri

Iskaje gore kje je manjša nevarnost plazov smo se odločili za še eno turo v Nockbergih, takrat za najvišji nock - Rossenock. Mimo Milstatskega jezera smo se odpeljali do Radentheina in potem v Kanning, v začetku Langalmtala. Avto smo pustili pri zadnji hiši, 1100 m, čeprav je cesta prevozna z zimskimi gumami do Langalmhtt, 1450 m. Po spluženi cesti smo se povzpeli do omenjene koče, svežega snega je v dolini okoli 60 cm. Od tam so trije Avstrijci , ki so šli 10 min pred nami od koče potegnili smučino do Langganghtt, 1760 m. Vdiralo jim se je okoli 30 cm, mi smo šli za njimi, ker nismo vedli natančno kje se gre. Naprej se gre po odprtem terenu tako da smo lahko mi delali smučino, nad 1850 m je spihano, tako da se ni vdiralo nič. Snega je v zgornjem delu dokaj malo, 15-30 cm, mestoma trave probijajo skozi sneg. V sončnem i vetrovnem vremenu smo se, po JV slemenu povzpeli na 2440 m visoki vrh. Vršnih 100 me je lepa flanka, potem se začne skorja, ki se predira ob zavijanju, tako da smuka ni bila preveč prijetna, pod 2100 m je dovolj spihano, ampak je potrebno malo iskati smer med travami (nikje ni kopno), kamnov ni. Na 1850 se začne mehki nepredelani sneg po katem smo se z uživanjem peljali do Langaganghtt in si tam privoščili kosilo, in se potem po, z motornimi sanmi zvoženi cesti, spustili mimo Erlacherhaus do Langalmhtt i naprej po cesti do Kanninga. Èeprav smuka ni bila posebej dobra smo uživali, naredili smo lepo turp z 1300 m vzpona.