FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Vanja Starčević: sreda, 21. februar 2007, ob 19.39 uri; ogledov: 0

Prejšnji vikend smo se odločili za najdaljšo turo v Julijcih, vzpon na Kanjavec s Bohinja, kar smo že nekajkrat pozkusili, pa nam ni uspelo. V soboto smo se dobili na Bohinju, en avto smo pustili na cesti za pl. Blato, ki je prevozna še 2 km od prostora kjer pobirajo cestino, potem se z drugim avtom odpeljali do koče pri Savici. Na smučeh smo se zvečer povzpeli do doma na Komni, ki je bil kar poln, smeri odhodov v vpisni knjigi niso obetale da bo smučina v naši smeri. V meglenem nedeljskem jutru smo začeli z sprehodom do pl. na Kraju, in potem zavili po smučini proti Lanževici. Ko je ta šla preveč levo smo ubrali po svoje, v megli in nepreglednem svetu smo šli nekje med tisto spodnjo in zgornjo potjo (preden ko se združita) kar je seveda bilo počasno, vdiralo se je ves čas do 30 cm. Na markirano smer smo prišli na drogu št. 5, za kar smo porabili skoraj 2.30 h, do takrat se je tudi zjasnilo. Naprej smo šli po markirani smeri, smučino smo sami vtirali, spet se je vdiralo okoli 30 cm, in je hoja, kljub smučem bila naporna. Na vzponu iz Lopučnice je Žarko imel hude težave z coklami, ki so se delale na kožah. Pri Koči pri sedmerih jezerih smo bili ob 13.30, 5.30 h po odhodu, realen čas, če odštejemo tisto kar smo porabili za iskanje prave smeri bi bil 4 h v takšnih razmerah. Po malici smo nadaljeveli vzpon skozi Dolino, h sreči je sneg bil pokrit z skorjo, ki je držala in smo dokaj hitro napredovali, za prečko and Jezerom v ledvici smo rabili srenače. Po 2.40 h sm bili na Prehodavcih in bili nagrajeni z lepim razgldom inpozneje sončnim zahodom. Ker smo prišli še v času dneva je bivak bil kar segret. V ponedeljek smo se vrnili pod Hribarice in se povzpeli na njih, za vzpon po spihani flanki so bili potrebni srenači, enako kot za nadaljevanje na južni Kanjavčev vrh, do katerega smo rabili 2 uri z Prehodavcev. Izjemni razgledi, žal zaradi mrzlega vetra smo bili na vrhu le 10 min in potem s kožami odsmučali do sedla, kjer smo se pripravili za spust, opazili smo tudi sled smučarja ki je z severnega vrha smučal na Hribarice. Po kratkem vzponu na vzhodni rob Hribaric smo nadaljevali spust v Dolino za debelim vrhom, dali pse na smuči, prečkali pod njim in se še 10 min vzpenjali do rame. Spust na Lazovški preval je bil najlepši del ture, vijuganje po trdi podlagi, z ojuženih vrhnjih nekaj cm snega. Spust na pl. V Lazu je bil kalvarija v južnem, mokrem snegu, na planino smo prišli ob 1 h. Naprej je bila potegnjena smučina, česar smo bili zelo veseli. Po malici in sušenju smuči smo spet dali pse gor in začeli z hojo do pl. Pri jezeru, za kar smo rabili 1 h. Spust po kolovozu na pl. Blato je bil dokaj naporen, potem je sledilo še 5 km smučanja po poledeneli cesti, čisto do avta, skupno 1 h z Jezera. Z turo smo zelo zadovoljni, in smo najbrž ujeli najboljši moment v tej zimi in celotno turo iz doline opravili na smučeh. Smučarske razmere bi ocenili kot slabe, so že spomladanske, kot da bi bil konec marca. Na turi smo bili Žarko, Hrvoje in Vanja.

Vanja Starčević: sreda, 21. februar 2007, ob 19.39 uri

Prejšnji vikend smo se odločili za najdaljšo turo v Julijcih, vzpon na Kanjavec s Bohinja, kar smo že nekajkrat pozkusili, pa nam ni uspelo. V soboto smo se dobili na Bohinju, en avto smo pustili na cesti za pl. Blato, ki je prevozna še 2 km od prostora kjer pobirajo cestino, potem se z drugim avtom odpeljali do koče pri Savici. Na smučeh smo se zvečer povzpeli do doma na Komni, ki je bil kar poln, smeri odhodov v vpisni knjigi niso obetale da bo smučina v naši smeri. V meglenem nedeljskem jutru smo začeli z sprehodom do pl. na Kraju, in potem zavili po smučini proti Lanževici. Ko je ta šla preveč levo smo ubrali po svoje, v megli in nepreglednem svetu smo šli nekje med tisto spodnjo in zgornjo potjo (preden ko se združita) kar je seveda bilo počasno, vdiralo se je ves čas do 30 cm. Na markirano smer smo prišli na drogu št. 5, za kar smo porabili skoraj 2.30 h, do takrat se je tudi zjasnilo. Naprej smo šli po markirani smeri, smučino smo sami vtirali, spet se je vdiralo okoli 30 cm, in je hoja, kljub smučem bila naporna. Na vzponu iz Lopučnice je Žarko imel hude težave z coklami, ki so se delale na kožah. Pri Koči pri sedmerih jezerih smo bili ob 13.30, 5.30 h po odhodu, realen čas, če odštejemo tisto kar smo porabili za iskanje prave smeri bi bil 4 h v takšnih razmerah. Po malici smo nadaljeveli vzpon skozi Dolino, h sreči je sneg bil pokrit z skorjo, ki je držala in smo dokaj hitro napredovali, za prečko and Jezerom v ledvici smo rabili srenače. Po 2.40 h sm bili na Prehodavcih in bili nagrajeni z lepim razgldom inpozneje sončnim zahodom. Ker smo prišli še v času dneva je bivak bil kar segret. V ponedeljek smo se vrnili pod Hribarice in se povzpeli na njih, za vzpon po spihani flanki so bili potrebni srenači, enako kot za nadaljevanje na južni Kanjavčev vrh, do katerega smo rabili 2 uri z Prehodavcev. Izjemni razgledi, žal zaradi mrzlega vetra smo bili na vrhu le 10 min in potem s kožami odsmučali do sedla, kjer smo se pripravili za spust, opazili smo tudi sled smučarja ki je z severnega vrha smučal na Hribarice. Po kratkem vzponu na vzhodni rob Hribaric smo nadaljevali spust v Dolino za debelim vrhom, dali pse na smuči, prečkali pod njim in se še 10 min vzpenjali do rame. Spust na Lazovški preval je bil najlepši del ture, vijuganje po trdi podlagi, z ojuženih vrhnjih nekaj cm snega. Spust na pl. V Lazu je bil kalvarija v južnem, mokrem snegu, na planino smo prišli ob 1 h. Naprej je bila potegnjena smučina, česar smo bili zelo veseli. Po malici in sušenju smuči smo spet dali pse gor in začeli z hojo do pl. Pri jezeru, za kar smo rabili 1 h. Spust po kolovozu na pl. Blato je bil dokaj naporen, potem je sledilo še 5 km smučanja po poledeneli cesti, čisto do avta, skupno 1 h z Jezera. Z turo smo zelo zadovoljni, in smo najbrž ujeli najboljši moment v tej zimi in celotno turo iz doline opravili na smučeh. Smučarske razmere bi ocenili kot slabe, so že spomladanske, kot da bi bil konec marca. Na turi smo bili Žarko, Hrvoje in Vanja.