FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

bencinaj: sreda, 9. april 2008, ob 20.16 uri; ogledov: 0

Da še malo nadaljujem to temo ....[url=http://www.idrija.ws/index.php?name=PNphpBB2&file=viewtopic&t=1237&highlight=%B9pi%E8asti]KLIK ZA OPIS[/url], če bo še koga zanimal ta sprehod je na povezavi nekaj slikic...

BOR_KUM: petek, 2. marec 2007, ob 22.23 uri

[i:18f52580ca]Ob tem času se, kljub hudi abstinenčni krizi, redko odpraviva v visokogorje. Predvsem zato ker nam, težjekategornim pešakom, tam razmere še niso najbolj naklonjene. Še malo bo treba počakati, da se »zima« dokončno prevesi v pomlad, ko se sneg uleže, zbije in utrdi. Občasno nadomestilo poiščeva na Trnovski planoti - v Trnovskem gozdu ali njegovem obrobju. Tam se za prvo željo lahko tudi malo gazi, če ravno nanese. Večinoma si za vmesni cilj izbereva vrh kakšnega od hribčkov, kjer se v bližnjem razgledu topiva od domoljubja, ob daljnem pa se nama nabirajo visokogorske sline. Večina pozna ali je celo obiskala razglednike: Javornik (nad Èrnim vrhom nad Idrijo), Sinji vrh (nad Vipavsko dolino), Kucelj (Èaven, nad Vipavsko dolino), Mali Golak (Golaki), Poldanovec in Stanov rob (Govci, nad Trebušo). Poleg njih je po Trnovski planoti posejanih še lepo število hribčkov in hribov, ki imajo večinoma eno skupno lastnost - povsem poraščeni so. Tak je tudi Špičasti vrh (1128) nad Zadlogom, najvišji v oblozobem grebenu južne obrobe zadloške kotline. Postrojen je med Javornikom in Malim Golakom, bližje prvemu. Za razliko od drugih se, enako kot Javornik, ponaša z lesenim razglednim stolpom, ki izletnika dvigne nad vrhove dreves. Tu ga običajno objame veter, oči pa mu napolni blaga valovitost obsežnega bukovja, široko razprostrtega na tri strani neba. Na vzhod oz. jugovzhod se vijugasta črta hribčkov vrsti proti Javorniku, južno se čez dva kamna (hribčka Veliki in Mali kamen) v daljavi dviga Nanos, proti zahodu oko ujame razpotegnjeno gmoto Èavna s Kucljem, bolj severozahodno se v zmešnjavi nižjih oblin zvrstijo najvišji - Golaki, desno od njih Vojskarska planota. Èetrta, mrzla stran, je poraščena le »pod nogami«, nato pa odprta, tako da ustvarja občutek praznine. Spodaj, dobrih 400 m nižje, se od vzhoda proti zahodu oži raztegnjena travnata zadloška ravnina. Ta tvori kontrastno podlago pogledom potujočim čez slutnjo idrijske kotline, naprej proti Cerkljanskemu hribovju in dlje proti Julijcem. Èudovito, kadar ujamemo jasen dan po prehodu vremenske fronte. Razen stolpa ni na tem hribčku nič prav posebnega, ima pa glede razgleda podobno prednost pred občutno višjim Malim Golakom kot Škrlatica pred Triglavom. Saj veste, s Škrlatice se vidi tudi Triglav, s Triglava pa ne. S tole Miheličevo domislico sem hotel poudariti, da je razgled s Špičastega vrha poseben, drugačen, enkraten. Tak, da ga je vredno užiti – vsaj enkrat v življenju. Hribčka ni nujno jemati kot primarni cilj, lahko pride prav kot dopolnilo izleta. Z razgledovanjem in povratkom vam v kopnem najkrajši pristop (opisan) vzame kako uro in pol. Èe ga pa morda velikopotezno povežete z Javornikom v enotno turo, bi znal biti s povratkom vred prijetno zapolnjen cel dan. Še zanimivost glede poimenovanja krajine okoli Zadloga. Torej, poleg različno imenovanih logov najdemo tudi kar nekaj logom kontrastno špičastih imen vrhov. Èe bi sodil samo po imenih, bi verjel, da je tam naokoli vse ostro pokonci postavljeno … Pa ne drži povsem. Tako imenovani hribčki so le malce bolj špičasti od zaobljenih sosedov, predvsem pa odstopajo iznad okoliških ravnin in dolin od koder so jih krstili. Za izhodišče vzemimo naš Špičasti vrh in se še enkrat razglejmo naokoli. V SZ smeri, približno 6 km zračne črte stran, sloni nad dolino Belce nekaj metrov nižji soimenjak - Špičasti vrh. Severno do SV od našega vrha, 2.7 km oddaljen, na drugi strani kotline iz ravnine bode Špiček (822). Vzhodno, le 2.5 km stran štrli Špik (1069 m), ki že pripada tudi Èrnemu vrhu nad Idrijo. Južno, le 3.5 km zračne črte stran, stoji slab kilometer visok razgledni balkon prebivalcev Cola imenovan Špiček (na vrhu znamenje, klopice). Èe ga ne najdete na zemljevidu, ga v naravi poiščete SV od Križne gore (hrib, 957) – splača se! Se strinjate, bero petih tako podobnih imen na kupu bi težko našli še kje, sploh pa ne tako špičastih?![/i:18f52580ca] [b:18f52580ca] Kako do Špičastega vrha (1128) nad Zadlogom? [/b:18f52580ca] Primorci bomo večinoma vedeli kako se pripeljati do Èrnega vrha nad Idrijo, pa najsi bomo dostopali po dolini Idrijce, iz Vipavske doline čez Col ali celo čez Predmejo. Najmanj se nas bo verjetno pripeljalo po makadamskih cestah Trnovskega gozda. Za ostale je verjetno najbolje, da se najprej priključite na cestno povezavo Logatec - Idrija - Tolmin. V Godoviču zavijete proti Èrnemu vrhu nad Idrijo – ta ni tisti nad Cerknim, vendar imajo tudi tu dve manjši smučišči, eno s prav dolgo zgodovino. V Èrnem vrhu, pri cerkvi, zavijemo proti Zadlogu. Na naslednjem križišču zavijemo levo (1.5 km od È.v.; smerokaz). Ko po blagem vzponu dosežemo obsežno ravnino smo v Zadloški kotlini. Držimo se sredinske asfaltirane ceste čez ravan, ki nas usmerja blago levo. Vozimo mimo hišice avtobusnega postajališča. Od tam je lep pogled na naš cilj. Je najvišji vrh levo, južno. Peljemo dalje v isti smeri, kratko, do prvega zaselka - Na sredi (iz È.v. do tu slabe 4.5 km). Tam prvič zasledimo tablo, ki usmerja na naš vrh (kmetiji levo je dom Rupnikovih). Tisti, ki si boste vzeli nekoliko več časa za hojo lahko tu parkirate, se preobujete in oprimete markacij. [i:18f52580ca] [b:18f52580ca]Do vrha 400+ vm, slaba ura in pol hoje.[/b:18f52580ca] [/i:18f52580ca] Ostali se peljemo še dobrega pol kilometra naprej, sledimo odcepu levo proti Mali gori in Kovku (smerokaz). Po slabih dveh kilometrih dobrega makadama se v desni serpentini razveselimo kažipota za naš vrh, ki nas povabi levo na široko gozdno cesto (nadaljevanje po glavni cesti bi nas lahko potopilo globje v Trnovski gozd). Pozimi bomo od tu dalje gazili. Tudi v kopnem lahko parkiramo in nadaljujemo peš. Kakorkoli, čaka nas še kak kilometer in pol blagega vzpona po cesti, do mesta, kjer se le ta izravna in prevesi (tu bodo še zadnji vztrajneži parkirali). Ujamemo markacije - priključimo se na prej omenjeno pot, ki se začne spodaj Na sredi (v zimskih razmerah tu običajno naletimo na gaz). S ceste zavijemo ostro desno na kolovoz. [i:18f52580ca][b:18f52580ca]Do vrha 200 vm, dobre pol ure.[/b:18f52580ca] [/i:18f52580ca] Markacija kmalu zavije levo navzgor in nekoliko više strmo desno za ožjo potjo v porasli breg. Prvi cilj je gozdnat greben. Potem levo po njem, nazadnje strmo na nezgrešljiv vrh. Stolp, vpisna knjiga. [i:18f52580ca][b:18f52580ca]Pot ne zahteva posebnih opozoril, le v snegu je treba vedeti, da gre za severno stran in tako lahko pridejo prav tudi derezice.[/b:18f52580ca] [/i:18f52580ca] Smerna tablica nas z vrha povabi na Javornik [i:18f52580ca][b:18f52580ca](3 ure 15 minut, markirano).[/b:18f52580ca] [/i:18f52580ca] Èe se odzovemo vabilu in sledimo markacijam, pridemo do Cenca [b:18f52580ca]v uri in pol [/b:18f52580ca] prijetnega, zanimivega sprehoda v svojskem naravnem okolju. Na vmesnem prelazu lahko skrenemo za smerokazom desno in se povzpnemo do bližnjega razglednega Špička nad Colom - malce raziskovalne žilice prav pride. Za to porabimo [i:18f52580ca] [b:18f52580ca]slabo uro[/b:18f52580ca] [/i:18f52580ca]. Vrnemo se nazaj in se nad prekrasno dolino prečno, po kolovozu, spustimo do Cenca. Cestno povezavo Ajdovščina – Èrni vrh – Idrija dosežemo na točki, kjer se klanec iz Vipavske doline zravna in se od glavne odcepi stranska cesta (in pot) proti Javorniku. [i:18f52580ca] [b:18f52580ca]Seveda je tu, če zastavimo pot v obratni smeri, možno izhodišče za Špičasti vrh ali samo za prej omenjeni Špiček[/b:18f52580ca]. [/i:18f52580ca] Prav tako dobra izbira. Vesel bom in računam na to, da bo kdo od domačinov - Zadložanov, ki vzdržujejo oznake in na Špičasti vrh organizirajo tudi "trmasti" tek, kaj dopolnil ali popravil. Sicer pa vabljeni v tiste konce. Je kaj videti. Tam, pa globlje v Trnovskem gozdu, kot tudi pod njim, v dolinah rek Vipave in Idrijce. Glede zemljevidov. Svojčas je obstajal zemljevid občine Idrija (ne vem, če ga je kje dobiti), sicer pa prav pride kakšen Atlas Slovenije ali kar spletni Nvatlas. Le še toliko, da boste vedeli kakšen krasen stolp v stolpu vas (te dni z belo podlago) čaka in kako izgledajo (kadar so) v zelenje odeti tamkajšnji špičasti in manj špičasti vrhovi ... [url=http://www.moj-album.com/slike/1020803/Lx8e0Onl6vafAlrM.v.jpg][img:18f52580ca]http://www.moj-album.com/slike/1020803/Lx8e0Onl6vafAlrM.t.jpg[/img:18f52580ca][/url] [url=http://www.moj-album.com/slike/1020803/ycm1OnV3kbi8GRiv.v.jpg][img:18f52580ca]http://www.moj-album.com/slike/1020803/ycm1OnV3kbi8GRiv.t.jpg[/img:18f52580ca][/url] Razgled si bo treba prislužiti! :lol:

marfi: sobota, 3. marec 2007, ob 22.12 uri

Ni popolno, en [b:c0a99cfcd4]i[/b:c0a99cfcd4] manjka v naslovu.

BOR_KUM: nedelja, 4. marec 2007, ob 0. uri

:D Popravljeno. Dvakrat. Hotel sem se izgovarjati na narečje, pa ne bi šlo - po naše bi se takemu vrhu reklo "ta špičest" ... Toliko o popolnosti. Aja, lunin mrk naj bi bil (prav zdaj) tak, pa še ta nastopa redko in ne traja dolgo! :D

miro: ponedeljek, 12. marec 2007, ob 10.16 uri

lep opis poti me je zvabil ,da sem po poškodbi začel z nekoliko lažjim hribom.V vsem se strinjam z BORKUMOM samo z časom hoje ne ,kajti od kmetije sem porabil do vrha 35 min in ne ure in pol.Drugače vse kot je napiano.Zelo močan veter na stolpu(me je pošteno premetavalo kljub 90 kg)prekrasen razgled :na severu Juljici z Triglavom na jugu Primorska. Naj samo dodam da je bilo dobro da sem imel zimska oblačila v nahrbtniku kajti veter je bil v soboto res orkanski LP Miro

BOR_KUM: ponedeljek, 12. marec 2007, ob 12.45 uri

Miro, res me veseli, da ti je bilo všeč, čeprav te je malo prepihalo in je bilo malce prekratko. :D Drži, čas dostopa (slaba ura in pol; 300 vm na uro) je pomaknjen na zgornjo mejo, primerno tudi za otroke, ker pač gre za tak hribček. Namerno sem zraven pripisal višinsko razliko, kar je običajno, ob ogledu zemljevida (razdalja in konfiguracija terena), soliden korektor. Naj čestitam za tvojo hitrost vzpenjanja - dobrih 700 vm na uro. Pri zračni razdalji dobrega 1.5 km je to za rekovalescenta zavidljiv dosežek. Kaj bo šele ko prideš povsem k sebi ... :D

bencinaj: sreda, 9. april 2008, ob 20.16 uri

Da še malo nadaljujem to temo ....[url=http://www.idrija.ws/index.php?name=PNphpBB2&file=viewtopic&t=1237&highlight=%B9pi%E8asti]KLIK ZA OPIS[/url], če bo še koga zanimal ta sprehod je na povezavi nekaj slikic...

BOR_KUM: četrtek, 10. april 2008, ob 16.53 uri

Pravi čas si izbral za oživitev te teme, bencinaj. Pa lepo si lani pofotkal eno od poti in s stolpa ujet razgled! :P Pa ne samo to, prav do zanimivega odkritja sem prišel zaradi tebe. Namreč, malo sem pogledal navzdol pod tvojimi fotkami, kaj da se piše na forumu Idrija.ws, kakšni so odzivi ... In glej ga vraga: berem, berem in bolj ko berem, bolj se mi zdita tekst in stil enega od prispevkov o Špičastem vrhu poznana in domača. Nazadnje se mi le posveti: svoj tekst berem, prav tistega iz prvega prispevka te teme! Dobesedno kopijo. Ni kaj, zahvaliti se moram gospodu z nadimkom [b:8cc03b6595]ivanm (forum idrija.ws) [/b:8cc03b6595], ki je uporabil copy-paste in s tekstom naredil domačinom dodatno reklamo za prijeten hribček. Namen mojega tukajšnjega pisanja je bil ponovno dosežen tam, na Idrija.ws, nič pa me ne bi motilo, če bi gospod navedel vir ali objavil link do mesta od kjer je opis potegnil (torej semle, do PZS foruma). Morda že naslednjič!?