FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

BOR_KUM: torek, 20. marec 2007, ob 20.03 uri; ogledov: 0

V letošnji prvi številki Planinskega vestnika me je pritegnil [b:e07ab67405][url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8281]tale uvodnik[/url][/b:e07ab67405]. V tretji številki PV so sledili pričakovani odzivi. Mislim, da je doslej (po)objavljena vsebina taka, da bi morda še koga, ki je članke ali njih (po)objave sicer spregledal, zanimala. Tiče se praktično vseh, ki nam je gibanje v naravi blizu, zato si vas drznem opozoriti [b:e07ab67405][url=http://gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8838]na tole[/url][/b:e07ab67405] in še [b:e07ab67405][url=http://www.planid.org/objave_view.php?pid=8832]na tole[/url][/b:e07ab67405]. Fino je vedeti, na kakšnih stališčih stoji in kako nas (bo) zastopa(la) krovna organizacija. Je še kaj dodati k napisanemu v PV? Prav gotovo. Sam trenutno nisem na volji (pravkar me je dosegla žalostna novica z Mangarta), morda je (bo) kdo drug …

BOR_KUM: torek, 20. marec 2007, ob 20.03 uri

V letošnji prvi številki Planinskega vestnika me je pritegnil [b:e07ab67405][url=http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8281]tale uvodnik[/url][/b:e07ab67405]. V tretji številki PV so sledili pričakovani odzivi. Mislim, da je doslej (po)objavljena vsebina taka, da bi morda še koga, ki je članke ali njih (po)objave sicer spregledal, zanimala. Tiče se praktično vseh, ki nam je gibanje v naravi blizu, zato si vas drznem opozoriti [b:e07ab67405][url=http://gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8838]na tole[/url][/b:e07ab67405] in še [b:e07ab67405][url=http://www.planid.org/objave_view.php?pid=8832]na tole[/url][/b:e07ab67405]. Fino je vedeti, na kakšnih stališčih stoji in kako nas (bo) zastopa(la) krovna organizacija. Je še kaj dodati k napisanemu v PV? Prav gotovo. Sam trenutno nisem na volji (pravkar me je dosegla žalostna novica z Mangarta), morda je (bo) kdo drug …

mosovnik: sreda, 21. marec 2007, ob 8.37 uri

Bomo potegnili elektriko do Koče pri Triglavskih jezerih? Vprašanje je načelno. Ali ta energent res sodi v naše visokogorje? Ali izjemoma ne sme v visokogorje TNP-ja? Najčistejša in najbolj univerzalna energija je. Veljavna razvojna politika je ne prepoveduje, celo pospešuje jo in sofinancira! V Zgornjo Trento (Za Podnem) je prišla v vsako sekundarno bivališče, v katerem so jo hoteli in sofinancirali. Kar dobro je zakopana. Razmisliti velja o njenih prednostih, ugodnostih in nevarnostih, ki jih prinaša. Ali se taka draga napeljava za tri mesece res izplača? Verjetno, če jo plača kdo drug. Kaj bo med graditvijo, kaj potem? Vzdrževanje, cena? Nesreče z energentom, kot je elektrika, so manjše kot pri kurilnem olju ali plinu. Kaj lahko pripnemo na konec takega energetskega kabla? Poleg doma bo stal še transformator, mogoče vlečnica in še kaj. Vprašanje je vredno temeljitega razmisleka. Gore in objekti zunaj parka pa te skoraj hamletovske dileme začasno ne poznajo.
Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na to, kaj bi se zgodilo, če bi res do omenjene koče pripeljali elektriko (ne glede na to ali bi kabel bil vkopan ali na drogovih). Pa ne mislim samo na to, da bi Koča pri Triglavskih jezerih zaživela v drugačnem ritmu, da bi ob koči nastalo verjetno še kaj itd. Misli mi begajo v prihodnost. Prav gotovo bi se v tem primeru porajala želja in kasneje bogoskrunska uveljavitev kakšnega veljaka ali istomiselne skupine , "potreba" po tem energentu še npr. na Prehodavcih, nato še malo pod Kanjavcem do Doliča, pa če smo že na Doliču, še malo naokoli Triglava čez Kugyjevo polico na ono stran, vmes pa še navzgor, da bo naš očak osvetljen itd.,itd. Seveda se strinjam, da je potrebno glede na množičnost obiskov gora v zadnjem času pristopiti k reševanju omenjenih težav, ampak zelo premišljeno in kompleksno. Predvsem pa mislim in v to sem trdno prepričan, da je pri vsakem reševanju še tako majhnega problema, najprej in najbolj potrebno paziti na naravo, izgled in vse podrediti k temu, da je ne okrnimo. (izgled, rastlinstvo, živalski svet.....) Takšen biser visokogorske narave, kot ga imamo mi, ga imajo redki in čuvajmo ga, kolikor se le da! Pustimo to lepoto tudi našim zanamcem.

andymann: sreda, 21. marec 2007, ob 12.57 uri

Napačen naslov. Tu ni dileme! Se pač uveljavlja pravilo močnejšega. Kot na cesti. Ubogi clio pač mora stopiti na zavoro pred velikim bavarcem, audijem (ki jim mimogrede smerokazi množično ne delujejo (serijska napaka?)), če noče da jih skupi. Prevladujejo ekonomski interesi. Spominjam se, v okolici Celja, je še par let nazaj rasla koruza, sedaj pa na istem mestu stojijo nakupovalni centri in bloki. Še malo, pa bo itak vse zabetonirano. Sodobna družba je iz človeka pač naredila povampirjenega nenasitneža, ki bo naredil vse in za vsako ceno, da bo zadovoljil svoje potrebe, ki mu jih je taista družba vsilila. Še malo, pa bodo tudi v gorskih postojankah uvideli, da bodo od planincev, ki pridejo na čajček ali joto, prej ali slej propadli, da se splača vlagati v petične, bogate goste, ki bodo na veliko zapravljali. Ker pa ti ne znajo hoditi, jim bo pač treba narediti cesto, da se bodo pripeljali v svojih razkošnih kočijah, čim višje, proti soncu. Seveda elektrika in druge komoditete ne bodo izključene. Èe bo na poti gozd, ga bo treba posekati, če se bodo okoli sprehajali medvedi, jih bodo postrelili. Večini ljudi je prav malo mar za naravo, za vse živo. Jim je le v napoto. Ko takole hodim naokoli po hribih, velikokrat naletim na prava opustošenja, smetišča, motokrosiste,… Jezen in ogorčen sem dostikrat pisaril e-maile raznim inštitucijam, tudi ministrstvom, pa nisem bil vreden niti odgovora, kaj šele kakšnega ukrepanja. Sem obupal, nemočen, nima smisla. Ker jih podpirajo, razvoj turizma pravijo. Prihodnost je motorizirana! Planince pa bodo pohodili. » presneti ptiči, ki se vsako juto derejo, posekajmo drevo!« razmišlja on, jaz pa: »ubogi ptički bodo ostali brez gnezda«. Način razmišljanja bi bilo treba spremeniti! A je za to že malce prepozno. Uživanje v prvobitnih stvareh je že pozabljeno. Ko bo nemoč prešla v apatijo, se bomo še mi, preostali naše vrste, pridružili mrhovinarjem. Pogrešal jo bom, naravo. Sem pesimist ali pa samo realist, presodite sami.

xerox: sreda, 21. marec 2007, ob 13.06 uri

Andymann, odlično razmišljanje. Upam da se pod pravim imenom v reallity lifeu tudi na kakršenkoli način še vedno zavzemaš za ohranitev narave in da še nisi obupal nad ljudmi. Ne samo ti, tudi ostali.

spleza: sreda, 21. marec 2007, ob 13.11 uri

audijem (ki jim mimogrede smerokazi množično ne delujejo (serijska napaka?)
Aaaaa... torej bo to! Èe je še nekdo to zapazil, pa drugo res že biti ne more. Ubogi lastniki :lol: ... Jim bo odpuščeno v prihodnje z moje strani, tudi takrat, ko pomislim, da nimajo niti zavore... :lol: 8)

felix: sreda, 21. marec 2007, ob 13.28 uri

Ja res. Jaz bi dodal še dirke šleparjev po obvoznici. Da zarad mini razlike v hitrosti to traja par minut in se nardi zastoj. Èe ga ne spustiš te stisne v ogrado, ko mu potrobiš pa ti pokaže sredinec.

spleza: sreda, 21. marec 2007, ob 13.30 uri

Sicer pa... jaz pa sem glede vsega tega že kar precej apatičen! :( Ljudje smo pač... No, glede na dejstva, za Naravo pravi mali lačni virušček! :oops: :oops: :oops: Èudno bo le, ko se le ta odloči, da se ozdravi!... Èe pa ji ne uspe... Z našo pomočjo... evo, pa sem spet apatičen. Kdaj že, se je virus spremenil v zdravilo?

Marijan: četrtek, 22. marec 2007, ob 10.04 uri

Lep pozdravljeni v današnji sončen dan! Mislim, da apatija in vdanost v usodo v tem primeru nista na mestu! Kot je že opozoril Boris, ki je načel to temo, se lahko slovenski planinci resnično vprašamo, kaj v našem imenu nekdo izjavlja in kakšne odločitve sprejema. Citirani uvodnik Andreja Stritarja sem prebral že v januarskem PV in sem se načeloma strinjal z opozarjanjem na problematiko. Glede odgovora v marčevski številki PV mi pa nekako ni bilo jasno, kdo je to napisal. Prepričan sem namreč bil, da so v uredništvu, kar bi načelno bilo prav, dali možnost predstavitve svojih argumentov tudi nasprotni strani, to je "predstavnikom kapitala". Na moje začudenje je to izjavo napisal "naš človek", g. T.B., ki sicer ob določenih pomembnih dogodkih celo zastopa PZS. Zelo zanimivo, za mene osebno celo šokantno! (v omenjenem prispevku je sicer podpisan le z imenom, brez navedbe funkcije, tako, da verjetno izraža le svoje osebno mnenje). Verjetno se ne motim preveč, če rečem, da so interesi nas obiskovalcev gora zelo blizu načinu razmišljanja ljubiteljev narave. Èe upoštevamo število članstva Planinske zveze Slovenije, ugotovimo, da bi se dalo marsikaj narediti, le organizirati bi se bilo potrebno ustrezno. Še kakšno mnenje na to temo? Lep pozdrav: Marijan P.S. in kaj ob tej polemiki pravi Komisija za varstvo gorske narave? http://www.pzs.si/komisije_in_odbori/varstvo_narave.php

Mukica: četrtek, 22. marec 2007, ob 11.09 uri

Andymann,popolnoma se strinjam z tvojim mišlenjem in mislim ,da je podoben tisočerim,ki radi zahajamo v hribe.Sem pa opazila,da je čedalje več povpraševanja po BOLJŠI hrani,LEPŠIH sobah,po možnosti dvopostelnih,več IZBIRE pijače celo več VRST vode.... :oops: Pa človek ne verjame dokler ne sliši na svoja ušesa v planinski postojanki. Upam ,da v našem imenu govorijo in odločajo PAMETNI ljudje in ne kapitalisti,ki gledajo samo na zaslužek ne pa na počutje planincev :lol:

spleza: četrtek, 22. marec 2007, ob 15.29 uri

Mislim, da apatija in vdanost v usodo v tem primeru nista na mestu!
S tem se pa več kot strinjam!

slovan: četrtek, 22. marec 2007, ob 19.39 uri

Zavzemanje planink in planincev za ohranjanje narave se mi zdi povsem legitimno. Vendar se je treba zavedati, da planinci kot interesna skupina nimamo kakšnega posebnega vpliva na odločanje o posegih v naravo. Pravzaprav je tudi logično, da je tako. Zemljišča, po katerih se sprehajamo, so večinoma v privatni lasti. Počasi se vzpostavlja stanje, kakršno je bilo pred nacionalizacijo. Dobivamo privatne lastnike kot so cerkev, agrarne skupnosti, potomci aristokracije... Povsem normalno je, da imajo lastniki pri posegih v svoj prostor glavno besedo. Èe ne bi bilo tako, privatna lastnina izgubi ves smisel. Èe obstaja interes, da se določena območja ohranijo, jih bo pač treba odkupiti. Dejstvo je, da tudi planinci precej pripomoremo k onesnaževanju narave. Že ko se z avtom peljemo do izhodišča za izlet, onesnažujemo zrak. Ponavadi se pripeljemo precej visoko. Ko se vozimo po gozdnih cestah, plašimo favno. Ko hodimo po travnikih, tacamo floro. Ko se kopamo v gorskih jezerih, rušimo ekološko ravnovesje. Markacisti za nas sekajo drevesa in prekopavajo poti ter s tem pripomorejo k eroziji tal. Planinske koče pa so sploh eden glavnih onesnaževalcev gora. Smeti se mečejo v bližnje luknje, odplake se spuščajo v tla ali v bližnje vodne vire. Helikopterji, ki oskrbujejo koče, presegajo dovoljene ravni hrupa. Kaj lahko storimo? Začeti moramo pri sebi. Avtomobile nodomestimo s kolesi. Za ogrevanje stanovanj uporabljajmo okolju prijazne energente. Varčujmo z vodo in energijo. Reciklirajmo komunalne odpadke. Nehajmo hoditi v hribe ali pa vsaj ne uporabljajmo storitev planinskih koč.

loma: četrtek, 22. marec 2007, ob 23.01 uri

Kaj lahko storimo? Začeti moramo pri sebi. Avtomobile nodomestimo s kolesi. Za ogrevanje stanovanj uporabljajmo okolju prijazne energente. Varčujmo z vodo in energijo. Reciklirajmo komunalne odpadke.[b:fa4b5774b3] Nehajmo hoditi v hribe ali pa vsaj ne uporabljajmo storitev planinskih koč[/b:fa4b5774b3].
.. ..

Marijana & Marko: petek, 23. marec 2007, ob 9.50 uri

[b:13e5e13f7a] Nehajmo hoditi v hribe ali pa vsaj ne uporabljajmo storitev planinskih koč[/b:13e5e13f7a].
Dajmo, odločimo se raje za drugo varianto! Nama ne bo pretežko, midva se jim striktno vseskozi ogibava. :oops:

Filip: petek, 23. marec 2007, ob 10.41 uri

Žal se jaz vsaj Kredarici ne morem ogniti, kadar hodim tam okoli (saj veste, tista Mojca ... ). Vsekakor pa Slovenci običajno nismo čreda, ki bi sledila črednemu nagonu. To smo nekajkrat že doživeli, ko pozivi na razne mitinge niso dali rezultatov, ki so jih nekateri pričakovali. Mora biti res nekaj pomembnega, da se združimo in upoštevamo pozive k enotnemu ravnanju. Tak primer je bila stavka 26. novembra 2005, pa tudi tam je vsak mislil s svojo glavo.

slovan: petek, 23. marec 2007, ob 13.27 uri

Kredarica bi bila idealna lokacija za izvedbo mitinga Za zaprtje planinskih koč. Filip pripelje kelnerco, pri Flycomu naročimo helikopter za dostavo piva (za dame sok in/ali vod(k)o) in mesa za žar. Udeležba bo garantirano večja kot je bila na mitingu, katerega imamo verjetno v mislih. Tak miting bi lahko postal kar tradicionalen in bi se prirejal vsako leto. :)

Mukica: petek, 23. marec 2007, ob 13.47 uri

Udeležba zajamčena

Filip: petek, 23. marec 2007, ob 13.52 uri

[i:1ac94e321d]Povej mi razlog, da ostanem tu, povej mi razlog da grem ... en dober razlog vsaj ...[/i:1ac94e321d] pojejo Nude :D Ja, Slovan, takega mitinga bi se pa tudi jaz z veseljem udeležil (čeprav bi verjetno potem prespal v koči ) Eno dobro kelnarco bi tudi zrihtal, jih poznam nekaj primernih (morda bi se pa kakšna tudi sama javila)

marfi: petek, 23. marec 2007, ob 14.24 uri

Pa ne smemo pozabiti na tekmovanje za Naj kelnarco. Èe bi se vse kelnarce tam zbrale, ne bi bilo prav nobenega raloga več za obisk ostalih koč.

penzionist: petek, 23. marec 2007, ob 15.43 uri

Žal se jaz vsaj Kredarici ne morem ogniti, kadar hodim tam okoli (saj veste, tista Mojca ... ).
A ni bla takrat na planiki? Al.. mi le spomin ze mal peša... ? ;)

marfi: petek, 23. marec 2007, ob 15.56 uri

Peša, peša ... Kandidatka na Naj kelnarco je (bila) s Planike.

karli: sobota, 24. marec 2007, ob 14.33 uri

Tudi sam (sem) se že vse prevečkat počutil nemočnega, osamljenega, apatičnega...Kar se tiče odnosa do narave s(m)o v Sloveniji popolnoma nezainteresirani, brezbrižni, nezavedni in tudi neizobraženi. Vsak skrbi le zase in za danes, ostalo ga ne zanima, podobno je žal tudi pri tistih, ki lahko in morajo sprejemati in izvrševati odločitve. Enostavno skrbijo za svoje politične in ekonomske interese in vse prevečkrat se mora pri nas narava umakniti parcialnim in neutemeljenim ekonomskim interesom... Tako sem velikokrat pisal ogorčena pisma na razne strani glede krutih posegov v naravo z gradnjo (vzdrževalnih) cest, gradnjo vetrnic, odstrelom medvedov in ostalih živali, (ne)širjenjem zavarovanih območij. Odgovor je bil vedno enak - vse je v skladu z zakonom in strokovnimi zahtevami...zakonito že, vendar pa gre za obid oziroma zlorabo zakona z iskanjem drugačnih in za njih ugodnih pomenov besedila členov, raznih pomanjkljivosti in nejasnosti v zakonih in ostalih predpisih. Žal pri nas (še) ni volje in mehanizmov za odkrivanje in kaznovanje takšnih kvazizakonitosti, zlorab položajev in koruptivnih ravnanj tistih, ki sprejemajo odločitve. Kljub temu, da velja naša država za demokratično, je to na večini področij še najdalj od resnice. Kar se tiče odnosa do narave, je Slovenija nekje med “rasističnotiransko in sužnjelastniško”. Lahko bi se pri teh vprašanjih zgledovali celo po nekaterih vzhodnoafriških državah, ki so predvsem pri ekologiji in vprašanjih povezanih z naravo na nekajkrat višji ravni - enostavno so spoznali, da je (eko)turizem najdonosnejša gospodarska panoga in predvsem dolgoročnejša oziroma trajna. Pri nas pa so vsi posegi v naravno okolje in ekosisteme posledica nedovršenih in kratkvidnih načrtov peščice posameznikov. In tako bomo namesto vlaganj v turizem (kjer potencial vsekakor imamo kot ena najbolj ohranjenih zelenih oaz v Evropi) vlagali v vetrne elektrarne (čeprav bo ob sprostitvi trga električne energije elektrika iz tujine mnogo cenejša), postrelili vse divje živali (da bomo prihranili nekaj 10mio tolarjev za povračila škod in hkrati (nekateri) mastno zaslužili od Italijanov za prodane dovolilnice ter končno uslišali stotisoče slovencev s skupnim IQ 62: “pubit gulazn, porka madona, aj vč urejdn člouk al ta žvad hudičova..., ovco j hotu, madona, sm ga pa s šibruko, taudrejzano...”), grobo zarezali v najlepša in nedotaknjena pobočja in gozdove za graditev cest do smučišč (čeprav zaradi pomanjkanja snega, previsokih cen in premajhnih naravnih možnosti ne bomo več smučali na the smučiščih) ali do planin (namesto izplačila subvencij za ohranjanje narave, kulturne krajine in planšarstva)... v izobraževanje pa niti centa... No pa morda nekaj spodbudnejših besed za konec: kdo bi (je) v 70. in 80. sredi največjega razmaha težke industrije sploh pomislil na okolje, na okoljsko inšpekcijo, naravovarstveno soglasje, prepoved lova, pretiranega ribolova, kitolova, zaščito ptic, povečevanje števila pripadnikov najbolj ogroženih živalskih vrst, širjenje zaščitenih območij, (eko, bio, zeleni)turizem kot pomembna g. panoga, obnovljive ali čiste vire energije, boj proti izpustom, čistilne naprave, množične čistilne akcije,...kdo ve, do kakšne stopnje se bo ohranjanje okolja in narave razvilo v naslednjih desetletjih, ko se bodo pokazale vse negativne posledice in bodo prizadele tudi tiste, ki so (še) danes najbolj brezbrižni in nerazumevajoči, kdo ve...upam na najboljše! Lep pozdrav vsem uživačem hribov in njihovih lepot, da se bomo še naprej na široko izogibali preplavljenim turističnim kočam in slovenski planinski avtocesti!

Filip: ponedeljek, 26. marec 2007, ob 7.54 uri

Žal se jaz vsaj Kredarici ne morem ogniti, kadar hodim tam okoli (saj veste, tista Mojca ... ).
A ni bla takrat na planiki? Al.. mi le spomin ze mal peša... ? ;)
Vsi imamo prav, govorimo le o različnih časovnih obdobjih.