FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Miha: sreda, 1. september 2004, ob 7.35 uri; ogledov: 0

Pozdravljeni! Konec tedna sem z ženo namenjen na Jalovec. Letos sva naredila že nekaj lepih turic, pa vendar ko berem pretekle odgovore na temo Jalovca nisem popolnoma prepričan o težavnosti tega vzpona. Planirava pot z Vršiča do Zavetišča in potem na vrh. Po vodnikih sodeč bi morala do vrha porabiti 6 ur. Se pa zelo razlikujejo ocene glede zahtevnosti. Glede na majhno kapaciteto zavetišča me zanima ali je bil pretekli vikend, ko je bilo vreme lepo, polno zaseden. Poleg tega pa bi rad realno oceno težavnosti vzpona, zavarovanost poti in ostalih nevarnosti (letos prehodene poti Hanzova v Mojstrovki, Stenar, Razor, Bovški Gamsovec). Gre za eno zadnjih točk v transverzali in magnet, ki me vleče že vrsto let, pa ga odlašam zaradi različnih mnenj ljudi, ki so ga že obiskali. Sama kondicijska pripravljenost ni problem, prav tako pa tudi ne oprema. Pot pa bi želel opraviti v dveh dneh predvsem zaradi čarobnih trenutkov, ki jih lahko doživiš v neposredni bližini gore, ko se dan poslavlja in ko se spet prebuja. Najlepša hvala za vaša cenjena mnenja

Miha: sreda, 1. september 2004, ob 7.35 uri

Pozdravljeni! Konec tedna sem z ženo namenjen na Jalovec. Letos sva naredila že nekaj lepih turic, pa vendar ko berem pretekle odgovore na temo Jalovca nisem popolnoma prepričan o težavnosti tega vzpona. Planirava pot z Vršiča do Zavetišča in potem na vrh. Po vodnikih sodeč bi morala do vrha porabiti 6 ur. Se pa zelo razlikujejo ocene glede zahtevnosti. Glede na majhno kapaciteto zavetišča me zanima ali je bil pretekli vikend, ko je bilo vreme lepo, polno zaseden. Poleg tega pa bi rad realno oceno težavnosti vzpona, zavarovanost poti in ostalih nevarnosti (letos prehodene poti Hanzova v Mojstrovki, Stenar, Razor, Bovški Gamsovec). Gre za eno zadnjih točk v transverzali in magnet, ki me vleče že vrsto let, pa ga odlašam zaradi različnih mnenj ljudi, ki so ga že obiskali. Sama kondicijska pripravljenost ni problem, prav tako pa tudi ne oprema. Pot pa bi želel opraviti v dveh dneh predvsem zaradi čarobnih trenutkov, ki jih lahko doživiš v neposredni bližini gore, ko se dan poslavlja in ko se spet prebuja. Najlepša hvala za vaša cenjena mnenja

Anonymous: sreda, 1. september 2004, ob 8.02 uri

Mislim, da sta turo imenitno zastavila in vama želim, da jo tako tudi doživita. V kar v lepem vremenu sploh ne dvomim. Vzpon na Jalovec od Zavetišča pod Špičko velja za najlažji pristop (tudi je!) na znamenito goro. Pot je zelo dobro zavarovana, varovala so bila v začetku meseca brezhibna. Vršni greben je pač greben in nekoliko siten v vetru, sicer pa ne ravno strašen (stvar posameznikovega dojemanja). V skrajnem primeru tesnobe se pač oprimemo preizkušenih tehnik "jahanje", "plazenje", "hoja" po vseh štirih (tole je bil bolj hec). Objektivno - menim, da glede na opravljene ture ne bi smela imeti nobenih težav, saj pot po moji oceni ni nikjer tako izpostavljena kot na Mojstrovko, in tudi kjer ni varoval, so lepi oprimki. Le snega ne sme biti, ta bi pot zelo otežil. V Zavetišču pod Špičko so izjemno prijazni, da ne omenjam čudovitega ambienta, čarobnega sončnega zahoda in vseprežemajočega občutka čistega zadovoljstva ob vzponu na veličastno goro... Miren korak vama želim.

bubi: sreda, 1. september 2004, ob 8.27 uri

Èe si že prehodil skoraj celo transverzalo, po mojem mnenju ne bi smel imeti težav pri vzponu, še manj pa kakega neutemeljenega strahu zgolj zaradi "pisem bralcev." LP

xmovc: sreda, 1. september 2004, ob 8.42 uri

Na Jalovcu sem bil v petek 27.8. ko je bilo pod vrhom in na vrhu še nekaj snega (kar je kot je povedala predhodnica malo otežilo hojo - previdnost). Z Vršiča sem šel čez Goličico (direktna pot zavije desno po cca. 1,5h z Vršiča, od razcepa je do zavetišča cca. 1h), od razcepa do vrha je do vrha cca 3-3,5h. Z Vršiča prečiš visoko (med 1400-1500m), na dveh mestih je zavarovano z jeklenico, vendar bolj zaradi občutka. Pot je zelo lepa. Od odcepa proti Jalovški škrbini se pot strmo vzpne, nato se v vrhnjem delu nekoliko položi (zbledele markacije, zaradi razbitega sveta potrebna pazljivost, da ne zatavaš med balvani), še pod škrbino se pot odcepi v levo in začne se plezarija (dobro zavarovano, predvsem klini, izpostavljeno), po cca. 3/4 ure dosežeš nekakšno melišče na robu Jalovčevega ozebnika (zaradi snega terena nisem videl, hodil sem bolj na pamet) kjer nekoliko v levo dosežeš sedlo kjer se pot združi s tisto od zavetišča (Na jezercih ali nekaj podobnega). Do vršnega grebena je nato lažje (mestoma gruščnato). Vršni greben pa kot je že predhodnica povedala je pokazal zobe, saj dostop v mrzlem sunkovitem vetru po zasneženo-čmokasti podlagi ni zbujal prevelikega zaupanja (mene je npr. spomnil na prehod z malega na veliki Triglav), vendar pa tudi dereze in cepin ne bi bila v veliko pomoč. Varoval ni. Sestop proti zavetišču je sicer lažje (na nekaj mestih zavarovano z jeklenicami), vendar bistveno bolj krušljiv in gruščnat. Kljub temu, da sem imel avto na Vršiču sem se spustil v Trento. Pot je mehka in za utrujena kolena zelo primerna, saj je vsaj 3/4 poti mehke (jogiji). Po moje štop nazaj na Vršič ni problem, meni je na srečo za hrbet pripeljal avtobus in sem se kar z njim odpeljal do avta. Fantastična tura (kraljevska) z enkratnimi razgledi, zato velja biti pozoren na lepo vreme in čisto ozračje (če boš fotografiral). V zavetišču so zelo prijazni, sprejmejo tudi preko 30 gostov (potem znosijo ven mize in spiš v jedilnici), v petek sem skoraj eno uro (ob 16h) sedel pred zavetiščem sam in užival enkratni razgled.

miro: sreda, 1. september 2004, ob 13.53 uri

tudi sam sem bil na Jalovcu prvič v soboto 28.8. .na pot sem krenil ob 06h in prišel v zavetišče ob 8 40 ter na vrh ob 11h nazaj na vršič sem prišel ob 16 in 30.Pot je približno enako težka kot na Triglav le da so pa razgledi veliko lepši.Kakor predhodniki naj povdarim izredno prijaznost oskrbnic v zavetišču in pa zares odličen(vrhunski) jabolčni zavitek ki se je prav prilegel po sestopu miro

voluhar: sreda, 1. september 2004, ob 20.59 uri

Mi pa smo s prijatelji v nedeljo namenjeni na Jalovec iz Tamarja čez Kotovo sedlo in sestop čez Jalovško škrbino. Pa me zanima, če kdo pozna razmere, v kakšem stanju je pot, če je morda še kaj snega na Jalovški škrbini... lp

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 10.02 uri

Mi pa smo s prijatelji v nedeljo namenjeni na Jalovec iz Tamarja čez Kotovo sedlo in sestop čez Jalovško škrbino. Pa me zanima, če kdo pozna razmere, v kakšem stanju je pot, če je morda še kaj snega na Jalovški škrbini... lp
ja, g. voluhar info o škrbini v jalovcu. 29.8. sva s prijateljem šla na jalovec iz tamarja čez škrbino in se vrnila v tamar čez kotovo sedlo. o realnih časih ne bom razpravljal, ker so lahko močno relatibno od posameznika do posameznika. lahko ti povem le, da če si v res dobri kondiciji, se da čas celotne ture iz vodnikov prepoloviti. snega ni tako veliko, da bi močno oteževal vzpenjanje ali sestop. kar se kotove strani tiče, snaga ni. na strani škrbine, pa imaš malo snega v grapi pod škrbino, ob vstopu v steno, ampak imaš itak takoj varovala, da itak ni panike. in še ena flika snega, ko prečiš vrh ozebnika. drugače je pot vredu, zgledno ohranjena, le pod goličico moraš malo bolj za markacijami gledat, kar pa je, če si kaj pustolovca, bolj zanimivo. tako da kar srečno na pot in lepo vreme želim. Lp, David

voluhar: ponedeljek, 6. september 2004, ob 14.32 uri

Hvala za koristne informacije David. Šli smo v isti smeri, tisti sneg v grapi je malo zoprn a panike res ni. Èasov sicer nismo prepolavljali, do vrha smo rabili 4h 20 in za celotno turo 7h 55. lp voluhar http://picasaweb.google.si/tomaz.sarc/Jalovec592004

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 19.17 uri

Hvala za koristne informacije David. Šli smo v isti smeri, tisti sneg v grapi je malo zoprn a panike res ni. Èasov sicer nismo prepolavljali, do vrha smo rabili 4h 20 in za celotno turo 7h 55. lp voluhar
Bravo! Vesel sem, če je informacija kaj pomagala. Še veliko sreče in lepih trenutkov v gorah, pa bistro glavo želim. Srečno! Lp, David

Miha: ponedeljek, 13. september 2004, ob 10.13 uri

Dragi soplaninci! Za takšen vikend se splača živeti. Planiran obisk ½kralja½je z enotedensko zamudo uspel in to v najlepšem pomenu besede. Vse se je poklopilo od vremena do prijaznih oskrbnic v zavetišču. Sicer sem bil v soboto kar malo presenečen nad številom obiskovalcev (večina brez čelad in kar nekaj njih že na Jezercih do konca izčrpanih), vendar zdaj vsaj vem, kakšen občutek je stati na njegovem vrhu in gledati ostale vršace iz katerih sem prej opazoval njega. Sama pot se zdi v redu zavarovana, pazljivost pa je potrebna predvsem pri sestopu, zaradi številnih drobnih kamenčkov, ki lahko pomenijo nevarnost za planinca in ostale, sploh junake brez čelade. Hvala vsem, ki ste mi postregli z informacijami in predvsem optimizmom s katerim sem prepričal ženo, da se mi je pridružila Lep planinski pozdrav iz Kranja

Anonymous: torek, 14. september 2004, ob 14.42 uri

Hvala, Miha, za povratno informacijo. Takih smo najbolj veseli! :) Veliko lepih doživetij v hribih še naprej ...