FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 10.59 uri; ogledov: 0

Kaksna slaba ali dobra izkusnja?

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 10.59 uri

Kaksna slaba ali dobra izkusnja?

mark: četrtek, 2. september 2004, ob 11.01 uri

Menim da kolesarji na planinskih poteh nimajo kaj iskat! Lp Marko

pismo1: četrtek, 2. september 2004, ob 11.12 uri

Ne gre.Njihove poti naj bi bile kolovozi, kmecke in ostale ceste.Vecinoma pa se kmalu zapeljejo tudi drugam. In to ponavadi ni navadna voznja.To so adrenalinski spusti.Ze dozivel.Umakni se kolesar divja.To je tudi njihovo misljenje.Vsi stran, jaz se peljem s kolesom in imam prednost (moc). Ce vozijo po njim namenjenim potem lahko dirjajo tudi 1oo na uro. LP :?

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 11.13 uri

Menim da kolesarji na planinskih poteh nimajo kaj iskat! Lp Marko
Kaj imenujes s terminom planiske poti? Ce menis s tem vse kar je markirano s planinsko marakcijo so tukaj noter: - gozdne steze, - travniske steze - kolovozi - makadamske ceste v gozdu - makadamske steze na odprtem itd. do zavarovanih poti ( tkasne in taksne zahtevnosti ) Se opravicujem ce je morda v zakonu o varovanju naravne dediscine ali kaksnem podobnem aktu to okvalifiicirano in se vnaprej zahvaljujem za popravek oz. pripombo Kaj za tebe pomeni kolesar? clovek ki vozi kolo po stezi? clovek ki potiska kolo navkreber po planinski stezi ( ce si prej povedal zakaj gre )? clovek ki drvi po stezi navzdol? clovek ki vrti pedale po navkreber stezi?

mark: četrtek, 2. september 2004, ob 11.14 uri

se strinjam Naj uporabljajo poti, ki so namenjeno njim Na poteh, ki pa so namenjene pohodnikom pa nimajo kaj izkat Lp Marko

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 11.19 uri

se strinjam Naj uporabljajo poti, ki so namenjeno njim Na poteh, ki pa so namenjene pohodnikom pa nimajo kaj izkat Lp Marko
Hmmm, kako pa ves da pohodnik uporabla poti ki so namenjene njim? Saj se sprehajas po predelih kjer nisi doma kjer si gost? Kdo te je tja povabil ( neoznacene poti , poti ki gredo cez dvorisca ali travnike ali gozodve ki so del kmetijskih gospodarstev )? Kaksne poti so namenjene kolesarjem? Kdo to definira? Namrec te poti se dnevno definirajo? In zakaj je to potrebno definirati? Ce se definira za kolesarje potem je to potrbno definirati tudi za avtomobile in pohodnike! Ce je to kje dovolj dobro definirano bom z veseljem pogledal ce je lahko to razresi dilemo oz model za kolesarja!?!

mark: četrtek, 2. september 2004, ob 11.20 uri

Kolesarji naj uporabljajo kolovoze, ceste. Nikakor pa naj nebi delali gužve na stezah. lp Marko

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 11.24 uri

Kolesarji naj uporabljajo kolovoze, ceste. Nikakor pa naj nebi delali gužve na stezah. lp Marko
Torej obstaja slaba izkusnja? Kaj pomeni ta guzva? Sreacnje kolesarja in planinca na stezi ko kolesar vozi kolo / ga potiska? Kaksna je razlika v guzvi ko se srecata dve skupini planincev ali dva planica na ozjem delu steze ( tudi kolovoz je lahko ozjii v neki soteski ) od guzve ko se srecata planinec in kolesar ki recimo stopi s kolesa ali pa potiska kolo?

mark: četrtek, 2. september 2004, ob 11.28 uri

Moram reč da še nisem imel te sreče da bi kolesar stopil z kolesa pri srečanju. Običajno sem jaz moral stopiti iz steze. Razlika med skupino in kolesarjem pa je v hitrosti.Veliko raje vidim da se v mene zaleti kak pohodnik (še raje pohodnica :D )kakor pa kolesar. Lp Marko

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 11.37 uri

Moram reč da še nisem imel te sreče da bi kolesar stopil z kolesa pri srečanju. Običajno sem jaz moral stopiti iz steze. Razlika med skupino in kolesarjem pa je v hitrosti.Veliko raje vidim da se v mene zaleti kak pohodnik (še raje pohodnica :D )kakor pa kolesar. Lp Marko
Ja odvisno od vrste poti. Pri stezah ki gredo navkreber so te hitrosti minimalne! In kot razumem govoris o kolesarjih ko le ti na nekem predelu koelsarijo torej ne ptoskajo kolo. Namrec kolikor poznam kolesarjenje po stezah in kolovozih pri nas pride do moznosti ozjega srecanja le v primerih ko se kolesar posluzi ozje steze kjer je tezje kolesariti? Ali pa je problem v ozavescenosti kolesarja tursta in pohodnika turista?

pismo1: četrtek, 2. september 2004, ob 12.02 uri

Kobansko.Zelo dober provokatorsi. Kolovoz je pot, po kateri vozijo vozovi (ali so morda vozili.Torej je kolovoz vedno približno enako širok-za širino voza in še malo.Torej tudi v soteski ne more biti ožji, ker potem ni kolovoz. Slabih dozivetij kar nekaj, vsaj jaz.Na zalost še ponavadi tako, da je zraven se moja mlajsa hcreka. In nenadoma PAZIIIIIIIII, kolesar. In to na lepa sprehajalni poti, ki ni klasificirana za kolesarsko.Nacrti kolesarski poti so le za turiste, kot menijo nasi kolesarji. Guzva na planinski poti te ne moti, ker je to planinska pot.Èe pa se bom srecal na poti, ki je klasificirana tudi kot kolesarska, mi ta guzva vsekakor ne bo sla tako na zivce. Na zalost je vse odvisno od kulture vseh (kolesarje in pohodnikov ). Le ta pa je, na zalost, na precej nizkem nivoju.Tako pri kolesarjih kot tudi pri pohodnikih.

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 13.11 uri

Kobansko.Zelo dober provokatorsi. Kolovoz je pot, po kateri vozijo vozovi (ali so morda vozili.Torej je kolovoz vedno približno enako širok-za širino voza in še malo.Torej tudi v soteski ne more biti ožji, ker potem ni kolovoz. Slabih dozivetij kar nekaj, vsaj jaz.Na zalost še ponavadi tako, da je zraven se moja mlajsa hcreka. In nenadoma PAZIIIIIIIII, kolesar. In to na lepa sprehajalni poti, ki ni klasificirana za kolesarsko.Nacrti kolesarski poti so le za turiste, kot menijo nasi kolesarji. Guzva na planinski poti te ne moti, ker je to planinska pot.Èe pa se bom srecal na poti, ki je klasificirana tudi kot kolesarska, mi ta guzva vsekakor ne bo sla tako na zivce. Na zalost je vse odvisno od kulture vseh (kolesarje in pohodnikov ). Le ta pa je, na zalost, na precej nizkem nivoju.Tako pri kolesarjih kot tudi pri pohodnikih.
Ad Zelo dober provokator? Gre samo zato da izlocimo zrno od plev. Tisto kar govorim tako pavsalno kar povprek in kar resnicno cutim kot problem. Ce govoris tako izven kraja dogajanja in casa potem je to skoraj relevatno mar ne? Ad klasifikacija... torej bomo morali zaceti vec vloziti v klasifikacijo poti ce bo kolesarjev se vec?

Tomaž: četrtek, 2. september 2004, ob 14.34 uri

Rekel bom samo tole; a ko se pa z avtomobili vsepovsod vozijo in parkirajo, pa nobeden nič ne reče!!

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 15. uri

Rekel bom samo tole; a ko se pa z avtomobili vsepovsod vozijo in parkirajo, pa nobeden nič ne reče!!
Ja saj to je eden od momentov. Namrec ce se pogovarjamo o kolesarjih se verejtno ker gre za interes da se ne dogajajo problemi ki jih lahko potencialno cuti najbolj ogrozen. In ce zacnes ta problem resevati pri kolesarjih me ravno to zanima ali je mozno to resevati brez da gledas na taksno okolje celovito tudi v kontekstu ostalih tveganj ( hrup avtomobila izrine in porine zivalstvo v vecje visine ali izven gozda na travnike in potem migracije izven habitata ), po drugi strani hrumenje kolesarja ko divja po hribu navzdol ali pa stres in glasna govorica skupine planincev ( no navedel bi lahko osebne izkusnje ko so po moji oceni pohodniki vsekakor delali veliko vecji stres v gozdu kot kolesar ). Rekel bi se to da v folklori enih debat tukaj na forumu ces da gre za osebni interes da je moja izkusnja v hribih tako pohodniska kot kolesarska. Namrec kolo izriniti ( pa cetudi bi se obracali proti vetru ) iz terena bi bilo slabo ker lahko zelo dobro koristi kot dovozno sredstvo do izhodisc namesto avtomobila.

mariborcan: četrtek, 2. september 2004, ob 15.01 uri

po gorah hodim ze precej casa (okoli 10 let) in se ne spomnim kdaj sem na planinski stezi nazadnje srecal kolesarja (ce sem ga sploh kdaj). tak da mi ni jasno zakaj je to zadnje case s strani nekaterih ljudi klasificirano kot nek velik problem. je pa res, da hodim vecinoma po visokogorju in ne poznam stanja v sredogorskih predelih (zasavje, dolenjska, notranjska,...). je pa tu pri nas na pohorju dosti kolesarjev, ki pa se posluzujemo (tudi jaz) vecinoma kolovozov ter makadamskih in asfaltiranih cest. tisti, ki jim to ni dovolj, pa se spuscajo tudi po gozdu vendar vecinoma tam kjer poteka posebna steza, ki je tocno temu namenjena. tako da ne morem rect, da sem v svojem zivljenju do sedaj kolesarstvo v gorah obcutil kot kaksen problem (govorim za visokogorje in vzhodni del pohorja - ostalih predelov, kjer to mogoce je problem, ne poznam ker tam se nisem ali pa sem zelo malo hodil). LP

pismo1: četrtek, 2. september 2004, ob 16.06 uri

Ad provokacije:ni bilo ravno misljeno kot provokacije. Prevec zanimivih odprtih tem oz. vprasanj naenkrat.Tezko je zbirati misli ter poskusati sodelovati.Le dobronamerna pripomba, se opravicujem Mariborcan je lepo povedal, da se nekateri spustijo skozi gozd po poti ki je namenjena kolesarjem. Kobansko, o tem sem pravil-klasifikacija.In vsekakor nisem pristas, da se vsako leto ena od pohodnih stez klasificira kot kolesarska.Kar je morda trenutno tendenca-adrenalin je vecji po takih poteh. In skoda tudi.Kolesarskih poti je ze dovolj (vsaj mislim), vprasanje je celo, ali so dovolj poznane in s tem polne.Red je potrebno imeti.In kulturo, ki jo je omenil mariborcan (voziti se tam kjer je doloceno). Morda so predeli blizu vecjih mest res bolj primerni za take spustase po vseh poteh, ki obstajajo. Tudi jaz se nisem srecal kolesarja v visokogorju: kjer ne gre-pac ne gre.Govorim predvsem za sredogorja (Raduha, Smrekovec, Kozjansko..).LP

Kobansko: četrtek, 2. september 2004, ob 17. uri

Ad provokacije:ni bilo ravno misljeno kot provokacije. Prevec zanimivih odprtih tem oz. vprasanj naenkrat.Tezko je zbirati misli ter poskusati sodelovati.Le dobronamerna pripomba, se opravicujem Mariborcan je lepo povedal, da se nekateri spustijo skozi gozd po poti ki je namenjena kolesarjem. Kobansko, o tem sem pravil-klasifikacija.In vsekakor nisem pristas, da se vsako leto ena od pohodnih stez klasificira kot kolesarska.Kar je morda trenutno tendenca-adrenalin je vecji po takih poteh. In skoda tudi.Kolesarskih poti je ze dovolj (vsaj mislim), vprasanje je celo, ali so dovolj poznane in s tem polne.Red je potrebno imeti.In kulturo, ki jo je omenil mariborcan (voziti se tam kjer je doloceno). Morda so predeli blizu vecjih mest res bolj primerni za take spustase po vseh poteh, ki obstajajo. Tudi jaz se nisem srecal kolesarja v visokogorju: kjer ne gre-pac ne gre.Govorim predvsem za sredogorja (Raduha, Smrekovec, Kozjansko..).LP
Da kultura ozavescenost bi prihranila mansikateri tolar in tone papirja za zakonodajo , pravilnike...se strinjam Kolesar v visokogorju... Eno vprasanje mislim da imam jaz eden problem. Namrec imam vtis ko omenjam planine na tem forumu da je vedno v tem kontekstu misljeno skalovje,. Recimo v enem sosednjem forumu nekdo pod tem izrazom citira TNP? Zakaj je visokogorje ( ceprav je to zelo relativno visokogorje ki ga imamo je ze v Avstriji lahko sredogorje kaj sele dlje ) nujno povezujemo oz. obratno zakaj planine.... Namrec saj pa te vemo da kolesarji ne posegajo tja gor je hvala bogu se naravna ovira. Te narane ovire so najboljsa preventiva in zascita boljsa od vsake zakonodaje in iniciativ ali ozavescenosti... Ampak vseeno forum je na PZS ( planinska zveza ).Sedaj s tem povezujem vse terene kjer opazam markacije. Dejstvo je da so te markacije velikokrat speljane tako da jih lahko koristi kolesar. In se eno dejstvo je da so v komercialni prodaji najbolj kvalitetni zemljevidi specialke ki jih v izdajah podpira in prodaja PZS. Na njej so odlicno predstavljene manjse poti in kolovozi. Tako se res pojavlja neka naravna povezava med kolesarjenjem in hribovjem. Ampak tu so tudi ravninski in poloznejsi gozdni predeli recimo Kras, pa zeleni masivi kot je Pohorje ali Bloke... No in to kar si ti omenil Smrekovec, ...no tudi Raduha bi bila sredogorska ampak za kolesarja pa je le malo perverzna tura saj sem res ze slisal za domacine ki so po zavarovani poti kolo prenasali ampak vseeno tudi iz tehnicnega sportnega vidika je rahlo nesmiselno. Tako da bi to najprej veljalo sploh izklopiti iz debat : poti kjer so naravne ovire hvala bogu taksne. Verjetno bi se dalo recimo govoriti o kaksni kako naj recem zelo prijetni planinski turi morda sicer manj ( kao adrenalinski ) pa vendar se iz nje vec da potegniti in je lahko dilema ali tudi tam iti s kolesom! Recimo ko si ze omenil Smrekovec. Recimo markirana pot od Kramarice na Smrekovcu proti Slemenu oz. Andrejevem domu. To je primer poti ki bi se jo dal celotno sicer na par mestih bi veljalo iti s kolesa ampak bi se je dalo prekolesariti. Ampak pot je ze po neki naravi za pohodnika ali gorskega tekača. Po drugi strani bi ta isti kolesar lahko sel po makadamski cesti iz Kramarice na Andrejeve dom, ki je sicer malo daljsa vendar je kar enako naporna ampak verjetno ne bi bila tako pestra ( ozki kolovozi oz. drvarske vleke ). No Pohorje je tipicen primer taksnih mejnih dilem kjer je tezko zastaiti dilemo in se mora vmesati potem stroga klasifikacija da se izognemo subjektivnemu gledanju na to kaj je taksna in taksna pot. Recimo panoramska pot cez Pohorje: koliko sem videl kolesarjev. Jaz priznam da sem sel enkrat s kolesom ampak to je bilo zadnjic. Sel sem namrec cisto iz razloga da izmerim kilometre za nek dogodek. In sem ugotovil da bi se potencialno dalo. Ampak potem ko sem ga prekolesaril seveda s sesetopi s kolesa in tudi potiskanjem na delih recimo slovenj grasko sedlo ali pod Lovrenskimi jezeri...sem ugotovil da je prava neumnosto prekolesariti Pohorje po tej poti. Namrec ni samo zaradi motenja miru ( sploh sedaj ko se konno spet najde kaksen rusevec hvala bogu na Pohorju ) ampak preporsto ker si skoraj enako pocasen kot kaksen tekac ali pohodnik v marskevskem ritmu. torej nima smisla. Pa se tveganja za unicevanja kolesa recimo v kaksni Sinklarici pod Ribnisko. Neumnosti kaj sele da nacnemo naravovarstven vidik. Po drugi strani pa je na severni strani splet treh nadstropij lepih makadsmkih gorskih cest. In hvala bogu ce bodo taksne sotale ker enkrat ko bodo asfaltirane se bo tukaj zgostil promet avtomobilov in takrar bo seveda tim pogojno pritisk tudi na ostale habitate vecji. Namrec z avtomobili pridejo v hribe ne samo turisti ampak pridejo se praznovanja rojstnega dne na plninnski koci ki se pocasi spreminja v hotel ( primer Pesek na pohorju ) pa praznovanja porok pa izlet se transformira v nedeljsko kosilo ki je bilo prej v gostilni v dolini sedaj v prejsni planinski dom ki se vedno nosi oznako planinski ampak ga seveda nov najemnik upravlja tako da ga ekonomsko izkoristi kot ga zna pa so to seveda tudi kosila in zabave in plesi in anasmbel trije veseli godci sredi zelenih gozdov ki strasi srne in gamse in vabi na plesisce Jozeta in Micko ki sta morala priti sem gor z avtom da sta pojedla Wienner Snicl Und Wurstlen pa "flaso" piva. Potem pa se kar takoj pridejo Enduro Bikerji v usnju potem pa se za kaksen ocvirek najdes turista planinca. clovek bi rekel da se to ne more zgoditi v visokogorju. Pa se, kar poglejmo v AUt ko se tako veselo tukaj referencira. Kjer je asfalt imamo Bikerje na motorjih imamo avtomobile in NIMAMO VEC divjadi imamo pa zato lovce in kontrole in debate in prepire na temo taksnih malih neumnosti kot je kolo ali pes. Saj ne vem ce sem ti uspel povedati ...gre za to da se uvkarjamo s posledicami odlocitev ki je za podzavestno sprejeta in se ukvarjamo z drobizem namesto z jedrom problema. Zakaj te hodim v planine kaj tam iscem kot turist? Ce grem pes ali s kolesom te vsaj vem da sem na lastnem pogonu... Ce pa grem z avtom pa to kar tam pocnem sigurno lahko pocnem kje v dolini ali v primestju...pa toliko lepih gostiln je v primestju propadlo. ki so prepusceene zamenjavi za popodlanska srecanja prijateljev in druzin po trgovskem nakupu v Mercatorju ali InterSparu. I

katja: četrtek, 2. september 2004, ob 17.18 uri

Jaz bi sam to rekla, da ce sem na kolesu vljudno opozorim planince, naj se mi umaknejo in ne divjam dol. Pazim tudi na vse male kuzke, ki so idealni za povozit, ce ne pazis. Mamce se sicer vcasih zgrazajo, ces kje se vozimo, ampak to preslisim. Ce pa sem v vlogi planinke, se pa vljudno umaknem. Tudi to je zelo nevarno, ko na nekaterih poteh nastimujejo zice,ki se ne vidijo, da se potem kolesarji zapletejo noter in lahko zelo poskodujejo. Menim, da moramo biti strpni kolesarji s planinci in planinci s kolesarji. Vazno, da noben ne unicuje narave. lp K

Anonymous: četrtek, 2. september 2004, ob 17.45 uri

Tudi jaz se občasno peljem s kolesom po kakšni potki v sredogorju, pa nisem imel nikoli težav s planinci. Ponavadi se pozdravimo in sledi vprašanje "Bo šlo?". Divjanje navzdol in bremzanje na črto seveda odpadeta. Èe hočem dirke, grem lahko na Vršič in navdzol grede prehitevam avte.

pismo1: četrtek, 2. september 2004, ob 19.33 uri

Se strinjam, da visokogorje kot kolesarski poligon izločimo iz pogovora. Za kolesarske poti v sredogorju ne vem.Imam treking kolo in se vozim le po cestah ali dobrem makadamu.Me je strah hitrosti na makadamu :D Sem pa imel ze priloznost videti kolesarje na omenjenih poteh. Ne vem pa, katere poti so vozili naprej. Torej nam je naloga, da obdržimo poti makadamske in cim manj asfaltiramo.Cest, primernih za kolesarjenje je dovolj in naj se koristijo z njimi.Žal, kar se ljudem ponudi danes, jutri ni vec dovolj.Tu je problem. Danes asfalt do Peska, jutri do Lovrenških.Morda malce pretirano, toda to je naša prihodnost, kot se odvija danes.Podobno je tudi pri pohodnih poteh (poglejte si število domačih bližnjic na poteh).Torej se da tudi te podzavestno sprejete odločitve spremeniti oz. obrniti tudi v drugo stran. Z veliko pametnih odločitev (kolesarske poti-že omenjena klasifikacija , preobraženje ljudi ...) in z obilo strpnosti in vztrajanja pri tem. Èe ne bo komercialni sektor prevagal.Žal mi je, da to povem, a mislim da bo. Zadržimo naravo takšno kot je danes.LP

pismo1: četrtek, 2. september 2004, ob 19.38 uri

Gregor in Katja Pohvalno, da ne divjata.Kot že omenjeno, problem so tisti, ki to počnejo. Mene ne moti, če kdo divja na mestu, kjer to ne moti in je temu primerno mesto.Vendar, tako kot pri vseh skupinah i istimi intersi, so izstopajoči. In ti so nevarni. Sem pravkar opravil moje treking kolesarjenje.LP

Anonymous: četrtek, 2. september 2004, ob 22.54 uri

Pod Kepo (cesta z Belce), v Vratih, v Završnici, seveda na Pokljuki .... je gorskih kolesarjev ob koncu tedna ogromno. V popoldanskem času jih je običajno nekaj tudi na urgenci lokalne bolnišnice. Zanimiva, precej nemoteča rekreacija, če ne preceniš zmožnosti kolesa in predvsem sebe. Nekako se mi zdi, da večina kolesarjev ob spustu zelo slabo kroti kolo, zato se mora odmakniti planinec, ki se vspenja (zaradi lastne varnosti ! ) Verjetno bo masovno zanimanje za to rekreacijo le kratkotrajnega značaja. Sama sicer bistveno bolj uživam v pohodništvu. LP ANA

Anonymous: petek, 3. september 2004, ob 8.37 uri

Pod Kepo (cesta z Belce), v Vratih, v Završnici, seveda na Pokljuki .... je gorskih kolesarjev ob koncu tedna ogromno. V popoldanskem času jih je običajno nekaj tudi na urgenci lokalne bolnišnice. Zanimiva, precej nemoteča rekreacija, če ne preceniš zmožnosti kolesa in predvsem sebe. Nekako se mi zdi, da večina kolesarjev ob spustu zelo slabo kroti kolo, zato se mora odmakniti planinec, ki se vspenja (zaradi lastne varnosti ! ) Verjetno bo masovno zanimanje za to rekreacijo le kratkotrajnega značaja. Sama sicer bistveno bolj uživam v pohodništvu. LP ANA
Za mene je kolo odlicno sredstvo ( ne vem kaj naj si mislim z besedo rekrekacija ) ampak odlicno sredstvo za dovoz do izhodisca. Tako sem izklopil avtomobil se iz enega momenta. SEdaj ko se odpravim na turo od zacetne tocke sem sicer poleg bremen obicajnega turista ki jih prinese v glavi iz mesta se opremljen z bisagami in opremo ki jo potem prestavim v nahrbtnik ko ustavim kolo in ga parkiram in grem dalje pes. Ampak tura je cudovita in eden lep del stvari ki morda niso za pohodniski del sfilitiram ze na kolesnem delu ture. Tiste debate o tem kako kdo obvlada kolo in kako je ozavescen o sozitju s planinci pa se bom izognil. Ker to ni moj problem. To je tako kot b igovoril o problemu odnosov med belci in inidjanci pa tega nisem izkusil. Res pa je da ni problem kolo ampak v glavi tistega ki sedi na njem podobno kot nekdo ki dobi avto pa ga uporablja ali pa recimo bolj blizje nasi temi: ko si bogatincki iz kulturnejsih predelov Balkana nabavijo terenca kot stautsni simbol in morajo avto iztestirati tudi kje na realnih tleh kjer je avto smislesno uporalbjati. Pa ga "naterajo"... da vedo kaj so kupili in se lahko v ponedeljk v sluzbi imajo kaj povedati ker drugih tem tako ali tako ni ( kako je bilo ko so primerjali karakteristike na terenu z karakteristikami iz Avto Magazina ).

Anonymous: petek, 3. september 2004, ob 8.47 uri

Pod Kepo (cesta z Belce), v Vratih, v Završnici, seveda na Pokljuki .... je gorskih kolesarjev ob koncu tedna ogromno. V popoldanskem času jih je običajno nekaj tudi na urgenci lokalne bolnišnice. Zanimiva, precej nemoteča rekreacija, če ne preceniš zmožnosti kolesa in predvsem sebe. Nekako se mi zdi, da večina kolesarjev ob spustu zelo slabo kroti kolo, zato se mora odmakniti planinec, ki se vspenja (zaradi lastne varnosti ! ) Verjetno bo masovno zanimanje za to rekreacijo le kratkotrajnega značaja. Sama sicer bistveno bolj uživam v pohodništvu. LP ANA
No se to sem hotel reci. Tisti ki mi je dal navdih za tovrstno kombinacijo tur oz. prvo gorsko kolo ki sem ga videl in dobil taksno idejo bi nagradil z vso vnemo. Namrec sedaj vem kako se da "skompajlirati" pravo turo. Pa tudi za krepek kos licemerja sem prisparan. JE pa res da in prdniti in rit skupaj ne drzati ne gre. Treba je vec narediti .

Anonymous: petek, 3. september 2004, ob 17.42 uri

Za mene je kolo odlicno sredstvo ( ne vem kaj naj si mislim z besedo rekrekacija ) ampak odlicno sredstvo za dovoz do izhodisca.
Jaz imam malo obrabljena kolena in zato raje na kolesu nabiram kondicijo, kolena pa šparam za resne vzpone. V hrib gre podobno kot peš, navzdol je pa ni zoprnega sestopanja.

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 1.52 uri

Pod Kepo (cesta z Belce), v Vratih, v Završnici, seveda na Pokljuki .... je gorskih kolesarjev ob koncu tedna ogromno. V popoldanskem času jih je običajno nekaj tudi na urgenci lokalne bolnišnice. Zanimiva, precej nemoteča rekreacija, če ne preceniš zmožnosti kolesa in predvsem sebe. Nekako se mi zdi, da večina kolesarjev ob spustu zelo slabo kroti kolo, zato se mora odmakniti planinec, ki se vspenja (zaradi lastne varnosti ! ) Verjetno bo masovno zanimanje za to rekreacijo le kratkotrajnega značaja. Sama sicer bistveno bolj uživam v pohodništvu. LP ANA
Na zalost ali na sreco se motis. Zanimanje bo se vecje. In manj bo asflata bolj bo vse zanimala se brezpotja ali kolovozi ali makadam. RAslo pa bo tudi stevilo tistih ki bodo kolo imeli kot za ekolosko prijzano sredstvo gibanja. V gorskih kolesarjih ko se bodo razresili tegob v glavah vidim zaveznike planincev v odnosu ozavescenosti do terena kjer se gibljejo. Ampak nic ne pride samo....vsi se ucimo in vzgajamo in OSEBNOSTNO RASTEMO.

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 22.23 uri

Jaz sem kar "hud" gorski kolesar in tudi "hud" planinec. Delam tudi [url=http://www.mtbture.com/tura_celotna.php?id=160]celodnevne ture[/url], npr. po bohinjskih hribih, tako peš kot s kolesom, pa imam samo dobre izkušnje. Ko prebiram to debato nimam besed in lahko rečem samo, da ste prav smešni. Dajte malo dobre volje pokazat. To reši 99% problemov. Èe pa srečate divjaka, ki nori s kolesom in "podira" vse pred sabo, pa je to le črna ovca, ki res nima kaj iskat tam gor. Ampak takih v pravem visokogorju ni, ker je potrebnega predaleč in preveč truda. Tja zahajajo samo in predvsem gorski kolesarji z [url=http://www.mtbture.com/razno_celotna.php?pageID=etika]vestjo[/url]. LP, MarE

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 22.27 uri

no kolesarji nimamo svojh poti, ker jih drzava opcina ne nudi.... gorske poti niso vase, ampka od drzave in jaz sem drzavljan in v nasi drzavi smo enakopravni..... planinske poti niso vase, ampka od vsakega, ki zeli hodili, plezati, kolesariti, rolati etc po njih... ne vem kaj imate toliko proti nam, traktorji naredijo veliko skode, ko gazijo po gozdnih poteh.... a nad konji se ne pritozujte ane... pa se neki, nase ture, nasi izleti potekajo brez problemov in na lokacijah nikoli...NIKOLI ne puscamo smeti, kar sm pri skupinskih planinskih izletih izkusu.....

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 22.40 uri

Vse je odvisno od kulture človeka. Jaz sem kolesar in se mi zdi žalostno tole brati. Èe mislite, da lahko katero koli stvar na svetu ustavite v svojem razvoju se motite. Gorsko kolesarstvo je šport kjer razvoj poteka hitro nova kolesa pa omogočajo nove stvari in veliko ljudi se želi izboljševati v svojih dosežkih. Vožnja z polnovzmetenim kolesom po makedamski poti enostavno ne ponuja nobenega užitka in izziva. Koliko vas bi hodilo v gore, če nebi bili deležni lepih razgledov na vrhu, če nebi strmeli po višjih vrhovih in daljših turah. Gorsko kolesarstvo je pač nov šport in zato mislite, da imate neke pravice ker ste tam hodili prej. Ali so se kočijaži tudi tako jezili, ko se je na cesto zapeljal prvi avtomobil in jih prehitel? Tako med kolesarji kot med planinci pa so ljudje ki enostavno morajo vedno nergati. Kljub temu vas bom še naprej lepo pozdravljal ko se srečamo na poteh ki so namenjene za vse. LP Mare

Anonymous: sobota, 4. september 2004, ob 23.39 uri

Mene pa zanima, zakaj se sploh razburjate? Hodite raje po takih poteh, kjer jih ne hodi veliko in nihce ne bo nikogar oviral. Zakaj pa rinete tja, kjer se valijo horde pijanih planincev in trume brzecih kolesarjev? Kaj je res treba ravno na Triglav, ali pa ravno na Veliko planino, ali pa ravno mimo Vrsica.!?!!?? Me pa res zanima, koliko od vas je ze slisalo npr. za Lomic nad Kanomljo, ali pa Vrsanjo glavo pri Belem kanu, ali pa npr. Klezni gric nad Planino ali pa Globocanec nad Podbelo... aja saj res, vsak "PRAVI" planinec mora na Triglav, pa ceprav potem takoj umre. Pri tem mora pa za sabo pustiti vsaj 10 praznih steklenic alkoholnih pijac in vsaj 2 odplesana valcka na harmoniko pred koco na Kredarici. Jaz bi se bolj bal alkoplanincev kot tiste pescice pobcev na kolesih.

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 0.04 uri

ste raje zbrisal revcki.... :? no pa drugic

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 7.23 uri

Tomaž: nedelja, 5. september 2004, ob 9.14 uri

Povsem se strinjam z MarE-tom in Lolek a Bolekom! Tudi jaz veliko kolesarim tako gorsko kot cestno in v hribih še nikoli nisem dobil občutka, da sem nezaželjen, če se obnašaš temu primerno, ne divjaš itd, itd! Ja, še mnogo je lepših izletov, tako lahkih kot težkih, kjer ni take gužve kot na Triglav, ampak ne- vsi rinejo samo na Triglav!! Pa tudi če nimajo nobene kondicije in izkušenj.. Potem se pa nesreče dogajajo!!

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 9.40 uri

1. Visokogorskih poti v Sloveniji, ki bi bile primerne za gorske kolesarje, je zelo zelo malo. Planincem se ni treba bat hord g. kolesarjev na teh poteh, ker so te poti preveč strme, imajo neprimerno podlago (prekamnite, prešodraste …) 2. G. kolesarji iščemo take poti, ki so kar najbolj položne za vzpon in po primerne tudi za spust – kar pa je odvisno od tega koliko g. kolesar obvlada kolo in tehniko spusta, lahko tudi od njegovih »jajc«. Vsekakor pa naj bi bilo razmerje med kolesarjenjem in nošenjem oz. guranjem kolesa v korist prvega. 3. Večina visokogorskih in tudi sredogorskih poti je zelo zahtevnih za g. kolesarje. Zato se na te ture odpravljamo le tisti, ki smo v zelo dobri psiho-fizični kondiciji. Mogoče še eno vprašanje. Po novem zakonu o planinskih poteh bo dovoljeno kolesarjenje po poteh širših od enega metra. Primer: mulatjere so širše od enega metra, toda »uporabna« (shojena) površina na njih je ponavadi le ozka stezica. Torej, ali smem s kolesom na to mulatjero ali ne?

marfi: nedelja, 5. september 2004, ob 10.43 uri

Èe je neka pot plezalna še ne pomeni, da je namenjena samo plezalcem. Tako tudi planinske poti niso namenjene samo planincem, temveč vsem, ki se gibljejo po planinah. Èe so planinske poti namenjelne le hoji po njih, bi jim lahko rekli planinske pešpoti, ne pa da s(m)o si planinci prisvojili pot za ekskluzivno uporabo le zgolj zaradi imena.

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 12.36 uri

Planinci si itak prilastite vse kar je povezano z gorami ali pohodništvom! Pred letom dni smo si gorski kolesarji glih zaradi izogibanja konfliktov z planinci (vikend pohodniki) na mariborskem pohorju uredili progo za spust z kolesi izven območja kjer so planinske in pohodniške poti. Izbrali smo res en takšen del po katerem še nikoli nismo videli, da bi kdo gor lezel, ker je bilo preveč zaraščeno in malo prestrmo. Progo smo si lepo očistili vej in listja, jo lepo zvozili in jo v miru uporabljali cca dva tedna. Naenkrat smo pa na progi začeli opažati ovire, ki so bile umetno nastavljene. Nekdo je začel namerno delati pasti za kolesarje, ki bi bile ob določeni hitrosti celo smrtno nevarne. Kmalu so se žačele na progi pojavljati gruče pohodnikov, ki so godrnjale nad našo vožnjo po "PLANINSKI POTI", nekateri so celo grozili z policijo in fizičnim obračunavanjem. Pred dvema tednoma sploh nobeden ni pomislil, da bi lezel na pohorje med tistim grmovjem, sedaj je pa naenkrat naša proga postala najbolj priljubljena planinska pot, ki jo uporabljajo zagreti mariborski vikend planinci, ki se v nedeljo po obilnem kosilu odpravijo na pohorje peš in se gori tako napijejo, da se morajo z gondolo dol peljati! Skoz pa lezejo samo na pohorje (na druge gore ali pa planine se pa itak ne upajo odpravit) in mislijo, da je njihova last. In še to; kot je eden že prej omenil so ponavadi gorsko kolesarske proge skoraj vedno narejene z soglasjem lastnikov zemljišč (še posebej proge za spust), ob enem pa kolesarji najmanj uničujemo podrast in ne mečemo smeti po gorah. Planinci pa po pohorju lazite vse povprek brez kakršnih koli dovoljenj in osnesnažujete da je JOJ! Kozarce od jogurtov, plastenke, piksne od piva, papirje, robčke....ne mečemo po pohorju mi kolesarji, ker med vožnjo nimamo časa jesti in piti pivo, ampak vi "PLANINCI", ki se imate za nejvečje ekologe, v bistvu ste pa vi največji uničevalci narave. Da bi si nekako omilili slabo vest pa enkrat na leto organizirate razne čistilne akcije po gorah in tako očistite vsaj malo tistega, kar ste nametali čez celo leto!

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 17.04 uri

Se povsem strinjam z zgornjim postom. Sam ravno tako zahajam v višje predele naše ljube Slovenije z mojim gorskim kolesom in praktično vedno vidim polno kvazi planincev po kočah, vključno z mojimi prijatelji, ki imajo izpite iz plezalstva in nevemkakšne oslarije, ko se nalivajo z žganjem, pivom in podobno alkoholizirano čorbo. Sam nisem niti enkrat doživel, da bi se kakšen trezen planinec kakorkoli zadrl name. Prav nasprotno, zdijo se mi ti ljudje zelo simpatični, odzdravijo, kakšno modro rečemo in to je to. Razlika pa je seveda pri nabasanih ljudeh, ki smrdijo po alkoholu na 100m. Malo se zamislite nad sabo tisti, ki ste se prepoznali v prejšnem stavku.

Domen: nedelja, 5. september 2004, ob 18.54 uri

torej planinci..pozanimajte se čigav je gozd kjer hodite in povprašajte za dovoljenje. Ne glejte le tistik merkaciji.
Ti si pa res ena pojava!! Gozd je ja t.i. "javno dobro" in za hojo po njem ne rabiš prav nobenega dovoljenja (kot npr. ne rabim dovoljenja, če nabiram gobe v tvojem gozdu). Ta je res svetovna - torej pri načrtovanju ture, planinci pozor! Pozanimajte se za lastniško razmerje vsega ozemlja, kjer imate namen hodit, pokličite lastnike in vprašajte, če lahko tega in tega dne ob tej uri hodite tam in tam....! Svašta!

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 19.10 uri

Ti si pa res ena pojava!! Gozd je ja t.i. "javno dobro" in za hojo po njem ne rabiš prav nobenega dovoljenja (kot npr. ne rabim dovoljenja, če nabiram gobe v tvojem gozdu).
In zakaj je potem problem ce se kdo po tem "javnem dobru" zapelje s kolesom? Ker stezice po javnem dobrem niso vec javno dobro? Sicer pa da ne bo kdo imel kaksnih cudnih pomislekov. Kot je ze nekdo napisal. Jaz nisem zaenkrat imel se nobenih problemov s planinci, ko sem bil na kolesu, ali pa s kolesarji, ko sem bil pes. Ce pa jih kdo ima (iz enih ali drugih vrst) je pa za zacetek najbolje, da si pospravi stvari pri sebi. Na zalost je krepko prevec ljudi pri nas krepko prenapetih in samo isce razlog, da bi se lahko skregali. Konec koncev se gre v hribe (na kolesu ali pa pes) zato, da se odmaknes od problemov v dolini. Ce grem v hribe pes in slisim kolesarja, ki gre mimo gor ali pa dol se mu odmaknem, ker vem, da sam lazje stopim v kraj kot pa on na biciklu. Ko grem pa z biciklom, pa nekako ne racunam, da bo tisti, ki ga srecam ravno tako prijazen, pa grem zaradi tega malo pocasneje mimo. In ce bi vecina vas, ki se tako pritozujete nad brezobraznimi kolesarji naredila isto kot jaz, ne pa samo iskala razlog za prepir bi bila tale nasa Slovenija krepko lepsa.

Anonymous: nedelja, 5. september 2004, ob 22.11 uri

Domen ne bluzi! Kot ti povedal že ta zgoraj, je po temtakem tudi vsaka planinska pot "javno dobro" in jo v tem primeru lahko brez vsakega problema uporabljamo tudi kolesarji in se vi planinci nimate kaj repenčit nad nami. Ob enem pa mislim, da bi si prav vi planinci morali dobiti dovoljenja od lastnikov gozdov po katerih lazite in jih vprašati:"....alo mojster, a vam lahko danes zasvinjamo gozd?"!

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 7.20 uri

Še nekaj me zanima: če se že toliko pritožujete nad kolesarji, zakaj se pa ne pritožujete npr. nad gozdarji. Tole je samo majhen primer, kaj so naredili na SPP: [img:ee534a5f01]http://tabla.xenya.si/gallery/albums/album701/IMG_8096.sized.jpg[/img:ee534a5f01] Takih avtocest je malo morje. Potem pa bo nekdo nasul pesek in ga povaljal, čez 5 let pa pride še asfalt. :evil: :cry:

mark: ponedeljek, 6. september 2004, ob 8.22 uri

Zdaj mi pa povej kdaj si ti videl tolikompijanih planincev. Jaz moram reč da že kar nekaj časa ne. Vendo se seveda najde kaka izjema,ki potrjuje pravilo. Ni pa potrebno zadev posploševat. Kar se tiče pijančevanja v gorah so se zadeve v zadnjih desetih letih obrnile mnogo na bolje. Èe pa se človek odloči da po napornem dnevu spije pivo v koči ga pa tudi ni treba za pijanca obsodit. Kar se pa kolesarjev tiče nimam nič proti njim kjer jue prostora za vse, še vedno menim da po visokogorju kolo pač ni primerno sredstvo in so steze preozke. Je pa res da tam kolesarjev jaz tudi ne srečujem, tako da nevidim v čem je problem. Gorsko kolesarstvo je pač nov šport in zato mislite, da imate neke pravice ker ste tam hodili prej. Ali so se kočijaži tudi tako jezili, ko se je na cesto zapeljal prvi avtomobil in jih prehitel? No kar se pa zgoraj navedenega stavka tiče pa samo malo pomislite na to Najprej pohodniki nato kolesarji potem motorji ... Pač na žalost nekje bo potrebno potegnit črto. Namreč tudi zdajšnji kamijoni in avtobusi se ne vozijo po cestah, ki so bile primerne za kočjaže (če bi se, potem bi avtobus naprimer lahko prišel tudi v Kot ali pa ...) Menim da je v sloveniji prostora tako za Kolesarje kot Pohodnike, zato tale razprava ni ravno konmstruktivna Lp Marko

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 18.51 uri

1. Visokogorskih poti v Sloveniji, ki bi bile primerne za gorske kolesarje, je zelo zelo malo. Planincem se ni treba bat hord g. kolesarjev na teh poteh, ker so te poti preveč strme, imajo neprimerno podlago (prekamnite, prešodraste …) 2. G. kolesarji iščemo take poti, ki so kar najbolj položne za vzpon in po primerne tudi za spust – kar pa je odvisno od tega koliko g. kolesar obvlada kolo in tehniko spusta, lahko tudi od njegovih »jajc«. Vsekakor pa naj bi bilo razmerje med kolesarjenjem in nošenjem oz. guranjem kolesa v korist prvega. 3. Večina visokogorskih in tudi sredogorskih poti je zelo zahtevnih za g. kolesarje. Zato se na te ture odpravljamo le tisti, ki smo v zelo dobri psiho-fizični kondiciji. Mogoče še eno vprašanje. Po novem zakonu o planinskih poteh bo dovoljeno kolesarjenje po poteh širših od enega metra. Primer: mulatjere so širše od enega metra, toda »uporabna« (shojena) površina na njih je ponavadi le ozka stezica. Torej, ali smem s kolesom na to mulatjero ali ne?
Kaj obstaja zakon o planinskih poteh?

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 18.55 uri

torej planinci..pozanimajte se čigav je gozd kjer hodite in povprašajte za dovoljenje. Ne glejte le tistik merkaciji.
Ti si pa res ena pojava!! Gozd je ja t.i. "javno dobro" in za hojo po njem ne rabiš prav nobenega dovoljenja (kot npr. ne rabim dovoljenja, če nabiram gobe v tvojem gozdu). Ta je res svetovna - torej pri načrtovanju ture, planinci pozor! Pozanimajte se za lastniško razmerje vsega ozemlja, kjer imate namen hodit, pokličite lastnike in vprašajte, če lahko tega in tega dne ob tej uri hodite tam in tam....! Svašta!
Slika si ti...gozd ce je pravno - okarektirizrano javno dobro to ne pomeni da lahko kar tako speljes transverzalo skozenj. REs je da se je to dogajalo potem pa smo dozivljali da so se markacije zapirale z ograjami. Tudi je potrebno povprasati za dovoljenja. Po drugi strani ti to ne daje pravice da se po gozdu obnasas sporno.

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 19. uri

Zdaj mi pa povej kdaj si ti videl tolikompijanih planincev. Jaz moram reč da že kar nekaj časa ne. Vendo se seveda najde kaka izjema,ki potrjuje pravilo. Ni pa potrebno zadev posploševat. Kar se tiče pijančevanja v gorah so se zadeve v zadnjih desetih letih obrnile mnogo na bolje. Èe pa se človek odloči da po napornem dnevu spije pivo v koči ga pa tudi ni treba za pijanca obsodit. Kar se pa kolesarjev tiče nimam nič proti njim kjer jue prostora za vse, še vedno menim da po visokogorju kolo pač ni primerno sredstvo in so steze preozke. Je pa res da tam kolesarjev jaz tudi ne srečujem, tako da nevidim v čem je problem. Gorsko kolesarstvo je pač nov šport in zato mislite, da imate neke pravice ker ste tam hodili prej. Ali so se kočijaži tudi tako jezili, ko se je na cesto zapeljal prvi avtomobil in jih prehitel? No kar se pa zgoraj navedenega stavka tiče pa samo malo pomislite na to Najprej pohodniki nato kolesarji potem motorji ... Pač na žalost nekje bo potrebno potegnit črto. Namreč tudi zdajšnji kamijoni in avtobusi se ne vozijo po cestah, ki so bile primerne za kočjaže (če bi se, potem bi avtobus naprimer lahko prišel tudi v Kot ali pa ...) Menim da je v sloveniji prostora tako za Kolesarje kot Pohodnike, zato tale razprava ni ravno konmstruktivna Lp Marko
JA boljse tukaj razpravljati kot na terenu. Ja res je prostor za oboje. Primerjave z drugimi scenariji ne bodo kaj dosti pomagale. Samo strpnost pri srecanjih in upostevanje domacinov gozda.

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 19.03 uri

Planinci si itak prilastite vse kar je povezano z gorami ali pohodništvom! Pred letom dni smo si gorski kolesarji glih zaradi izogibanja konfliktov z planinci (vikend pohodniki) na mariborskem pohorju uredili progo za spust z kolesi izven območja kjer so planinske in pohodniške poti. Izbrali smo res en takšen del po katerem še nikoli nismo videli, da bi kdo gor lezel, ker je bilo preveč zaraščeno in malo prestrmo. Progo smo si lepo očistili vej in listja, jo lepo zvozili in jo v miru uporabljali cca dva tedna. Naenkrat smo pa na progi začeli opažati ovire, ki so bile umetno nastavljene. Nekdo je začel namerno delati pasti za kolesarje, ki bi bile ob določeni hitrosti celo smrtno nevarne. Kmalu so se žačele na progi pojavljati gruče pohodnikov, ki so godrnjale nad našo vožnjo po "PLANINSKI POTI", nekateri so celo grozili z policijo in fizičnim obračunavanjem. Pred dvema tednoma sploh nobeden ni pomislil, da bi lezel na pohorje med tistim grmovjem, sedaj je pa naenkrat naša proga postala najbolj priljubljena planinska pot, ki jo uporabljajo zagreti mariborski vikend planinci, ki se v nedeljo po obilnem kosilu odpravijo na pohorje peš in se gori tako napijejo, da se morajo z gondolo dol peljati! Skoz pa lezejo samo na pohorje (na druge gore ali pa planine se pa itak ne upajo odpravit) in mislijo, da je njihova last. In še to; kot je eden že prej omenil so ponavadi gorsko kolesarske proge skoraj vedno narejene z soglasjem lastnikov zemljišč (še posebej proge za spust), ob enem pa kolesarji najmanj uničujemo podrast in ne mečemo smeti po gorah. Planinci pa po pohorju lazite vse povprek brez kakršnih koli dovoljenj in osnesnažujete da je JOJ! Kozarce od jogurtov, plastenke, piksne od piva, papirje, robčke....ne mečemo po pohorju mi kolesarji, ker med vožnjo nimamo časa jesti in piti pivo, ampak vi "PLANINCI", ki se imate za nejvečje ekologe, v bistvu ste pa vi največji uničevalci narave. Da bi si nekako omilili slabo vest pa enkrat na leto organizirate razne čistilne akcije po gorah in tako očistite vsaj malo tistega, kar ste nametali čez celo leto!
Tisto o pijanih in debelih je malo huda. Ampak ce drzi...upam da boste se Pohorja usmilili. Proga za spust na Pohorju: saj tam je ze veliko prog. Zakaj narediti se ene jarke med drevjem ko pa je toliko ze "posekanih" terenov.

Domen: ponedeljek, 6. september 2004, ob 19.52 uri

Domen ne bluzi! Kot ti povedal že ta zgoraj, je po temtakem tudi vsaka planinska pot "javno dobro" in jo v tem primeru lahko brez vsakega problema uporabljamo tudi kolesarji in se vi planinci nimate kaj repenčit nad nami. Ob enem pa mislim, da bi si prav vi planinci morali dobiti dovoljenja od lastnikov gozdov po katerih lazite in jih vprašati:"....alo mojster, a vam lahko danes zasvinjamo gozd?"!
Moj komentar se je nanašal samo na tisti del izjave "tega zgoraj", ki sem ga citiral! V tem delu so bile namreč dejansko napisane oslarije na kubik! Èeprav se še vedno ne strinja z menoj, mu na tem mestu pravic iz lastninskih razmerij na javnem dobrem res ne mislim podrobno razlagat! Kolesarjev sploh nisem omenjal, še manj, da bi se nad njimi repenčil. Kolikor je meni znano, dejansko ni predpisa, ki bi kolesarjem prepovedoval vožnjo po gozdnih poteh. Samo po sebi pa je umevno (vsaj planincem), da pri tem ne smejo nikogar ogrožat! Sam izkušenj z njimi skorajda nimam, ker jih na poteh, kamor jaz zahajam, enostavno ni. Prav tako ti lahko mirne duše zatdrim, da ne svinjam po naravi in tako za to ne potrebujem nikakršnega dovoljenja. Očitno je namen tvoje žaljive izjave zanetiti nestrpnost med kolesarji in planinci, za kar pa si najdi drugega sogovornika. Sam sem doslej edino malce sporno izkušnjo z gorskim kolesarjem rešil z dotično osebo in je ne stigmatiziram na vse živo, kar biciklira naokoli!

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 20.09 uri

Mene pa zanima, zakaj se sploh razburjate? Hodite raje po takih poteh, kjer jih ne hodi veliko in nihce ne bo nikogar oviral. Zakaj pa rinete tja, kjer se valijo horde pijanih planincev in trume brzecih kolesarjev? Kaj je res treba ravno na Triglav, ali pa ravno na Veliko planino, ali pa ravno mimo Vrsica.!?!!?? Me pa res zanima, koliko od vas je ze slisalo npr. za Lomic nad Kanomljo, ali pa Vrsanjo glavo pri Belem kanu, ali pa npr. Klezni gric nad Planino ali pa Globocanec nad Podbelo... aja saj res, vsak "PRAVI" planinec mora na Triglav, pa ceprav potem takoj umre. Pri tem mora pa za sabo pustiti vsaj 10 praznih steklenic alkoholnih pijac in vsaj 2 odplesana valcka na harmoniko pred koco na Kredarici. Jaz bi se bolj bal alkoplanincev kot tiste pescice pobcev na kolesih.
Ja samo zadnja leta se je situacija zelo izboljšala ceprav ne vem kaj sploh ima iskati alkohol v visokogorju ampak dobro to je stvar tistega ki povprasuje. Ponudba ocitno bo dokler so helikopterji in nimajo koristnejsega dela. Tisto z valcki je malce huda sem pa ravno ta weekend poslusal na planinski koci Meine tante Mici....pa ni bilo valckov hehehe. S temi potmi ( tema na manj znane je ze nekje odprta ) in verjetno je pri kolesarjenju podobno. Gre prvi in sedja pove naslednjemu in gre tretji potem se cetrti napise knjgo jo da v tisk...in potem se zacne...verjetno je pri kolesarjih podobno. Zakaj pri kolesarjih ni trume in divjastva v stevilcnosti...jaz mislim da je na obeh straneh ...Ravno ta weekend se je zena cudila koliko skupin planincev vec niti ne pozdravi ko se sreca kaj sele ce bi se pogledali v oci ko se srecajo kje na kaksnem krizanju na strmini. Dobro ce to ni vazno bo nekdo rekel...no jaz pa bi pritrdil da sem ze tudi naletel na kolesarje ki so drveli dol medtem ko sem jaz peski sel gor in to tako zatopljeno v progo oz. spuist. To cloveka navdaja z neazupanjem ce ti nekdo hiti po hribu navzdol in srepo gleda kaj sele da bi pozdravil ali odzdravil. In to nezaupanje je slabo predvsem za tiste ki kolesarimo ali planinarimo pa bi rad povsod to pocenjali brez grdih pogledov in jamranj. Saj grdo se lahko gledamo kje v dolini.

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 21.20 uri

Najprej se sploh nisem mislil udeleziti te vecne debate, sedaj pa bi jo rad malce obrnil v drugo smer. Nekako predstavljam obe strani, s tem da sem planinec ze dalj casa, vendar pa se zadnje case bolj posvecam kolesarstvu. Vedno pa ko se peljem navzdol z biciklom in srecam nasproti hodece pesake, grem mimo njih polzje pocasi, se nasmehnem, pozdravim in navrzem se kaksen komentar. Ce pa jaz hodim navzgor in pridrvi kaksen biciklist navzdol, mu nakazem naj zmanjsa hitrost, ga poskusim zaustavit in mu malce razlozim osnove bontona v naravi. Vedno pravim, da morajo mocnejsi pazit na sibkejse in za mocnejsega seveda stejem biciklista. Nima smisla debatirat in posplosevat, kako kolesarji unicujejo naravo, kako planinci pijejo. Isto bi lahko rekel za lovce. Enkrat sva s prijateljem gonila po zapusceni cesti, se veselo pogovarjava in srecava lovca. Ta naju je nardl, kako strasiva divje peteline in nama celo grozil z odstrelom. Avto pa je imel parkiran 100 m stran. Poleg tega prirejajo streljanje na glinaste golobe in razne veselice in pricakujejo, kako bo par metrov stran od lovske koce ne vem kaksna divjina, ki pa je nihce ne sme motit. Nikoli ni bil problem v planincih, lovcih ali biciklistih, ampak v samih ljudeh. Na zalost velikokrat prevec negativno reagiramo v situacijah. V taksnih trenutkih je boljse vdihnit, pocakat trenutek in zaplet resit z nasmehom in prijazno besedo. Le tako se da kaj resit, drugace zadevo lahko le poslabsamo. Rad pa bi se lotil se enega problema. To pa so motokrosisti, ki jih je zadnje case kar veliko. Za razliko od biciklistov ti res povzrocajo skodo, onesnazujejo in povzrocajo hrup. Vozijo pa se tudi povsod, kjer se lahko vozis z biciklom. Biciklist je pa po drugi strani sportnik in ljubitelj narave, kar pa za motokrosista ne bi mogli trditi. Ne morem si predstavljat niti enega pametnega primera, kjer bi motor spadal v naravo. Da niti ne omenjam njihovega nacina voznje. Bilo bi torej boljse, da bi planinci in biciklisti poskusali skupno nekaj storit proti temu, ne pa da stojimo na razlicnih bregovih. Kolesarjenje v naravi je prelep sport. Ni lepsega kot precenje Pohorja, ki je brez problemov prevozno, ali pa ko prisopihas na Ursljo goro. Z malo zdrave pameti lahko vsi uzivamo v naravi, pes, z biciklom, smucmi, padalom, tudi pusko. Motorizirana vozila pa sodijo v mesto ali na cesto.

MarE69: ponedeljek, 6. september 2004, ob 22.13 uri

Za popestritev pa še ena iz "naftalina": http://tabla.xenya.si/viewtopic.php?t=2

Anonymous: ponedeljek, 6. september 2004, ob 22.20 uri

1. Visokogorskih poti v Sloveniji, ki bi bile primerne za gorske kolesarje, je zelo zelo malo. Planincem se ni treba bat hord g. kolesarjev na teh poteh, ker so te poti preveč strme, imajo neprimerno podlago (prekamnite, prešodraste …) 2. G. kolesarji iščemo take poti, ki so kar najbolj položne za vzpon in po primerne tudi za spust – kar pa je odvisno od tega koliko g. kolesar obvlada kolo in tehniko spusta, lahko tudi od njegovih »jajc«. Vsekakor pa naj bi bilo razmerje med kolesarjenjem in nošenjem oz. guranjem kolesa v korist prvega. 3. Večina visokogorskih in tudi sredogorskih poti je zelo zahtevnih za g. kolesarje. Zato se na te ture odpravljamo le tisti, ki smo v zelo dobri psiho-fizični kondiciji. Mogoče še eno vprašanje. Po novem zakonu o planinskih poteh bo dovoljeno kolesarjenje po poteh širših od enega metra. Primer: mulatjere so širše od enega metra, toda »uporabna« (shojena) površina na njih je ponavadi le ozka stezica. Torej, ali smem s kolesom na to mulatjero ali ne?
Kaj obstaja zakon o planinskih poteh?
Se opravičujem za netočnost napisanega. Novi zakon še ni sprejet, naj bi bil šele v naslednjem mandatu. Ta, ki je zdej v »veljavi« je iz leta 1933! Podrobnosti so [url=http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=9d8576399507905a920464eeb9a8ea4304&source=Delo][b:134af6a8f8]tle[/b:134af6a8f8][/url].

Anonymous: torek, 7. september 2004, ob 3.56 uri

Motorizirana vozila pa sodijo v mesto ali na cesto.
KOncno ena ki jo je mozno postaviti za izhodisce debate. Namrec najprej se dogovorimo kaj je minimum pa od tam krenimo na ostala podrocja : to je motorna vozila. Lepo bi bilo c bi se vsi strinjali: avtomobile puscamo na prvi dostopni kontrolni tocki recimo v sredogorju. Pa tudi v visokogorju res ni potrebe da se ravno do sten napeljejo dovozne poti. Tisto o motokrosistih: ja hmm, pri severnih sosedih je prepovedan voznja po gozdovih pa tisti ki so blizu kar k nam pridejo. Pohorci poznajo te zadeve. Ja kaj bos pa sedaj rekel za motorne sani? Ko ze omenjas Pohorje...si videl kaksen rusvaj naredijo sani okoli Sumika tam pri vas na Pohorju? Pa se taksna imenitna gospoda kot so univerzitetni profesorji vam tam ropotajo od Sumika do PEska! Ad Precenje Pohorja... Verjetno dolgo vec ne bo imelo smisla ko so ceste tako napeljanje. Pozimi skoraj nima vec misla preciti. Razen ce izberes kaksno ilegalno varianto po pobocjo ( ilegalno beri nemrarkirano ). Deviskega snega vec skoraj ni razen na Kremzarci in na SlovenjGraskem sedlu pa nekaj malega na Lovrenskih jezerih in v Sinklarici. Vse drugo vam teptajo teptalniki in ruzijo in to po dva do trije skupaj od KOp do Rogle. Vcasih so se na vrhu pobocja lepo povezani z "zajlo" in se je ze zgodilo da bi se kaksnega pesaka poskodovali. Tu bi lahko kar potegnili z analogijo kolesar-planinec. S tem da je planinec v manjsini. No kolesar pozimi hvala bogu za nikogar ni rizicni faktor.

Anonymous: torek, 7. september 2004, ob 4.10 uri

Motorizirana vozila pa sodijo v mesto ali na cesto.
Ja to si lepo povedal Uroš. Ampak si malce nedosleden. Torej planine si razdelil med "mountain hikerje", plezalce, kolesarje, lastnike psov celo, in smucarje. Ampak smucarji ( ne govorim o turni smuki ) potrebujejo vlecnice, teptalnike in posekane hektarje gozda. Kako pa bomo tukaj zastavili izhodiscno demokraticno mnenje? Potem je ena panoramska cesta manj skorajda manj problematicna saj poseze v nek sredogorski gozd samo po nekem pasu ( kar sicer preseka pokrajino na dva dela in ze imamo migracijo ) ampak pri smucariji pa imas lepo povrsino ki je po moznosti se nesanirana in pocasi lahko drsi prst v dolino( enkrat ko posekas drevje se teren zmehca za vedno ) potem pa se ob smuciscu vlecnice. Zraven tega v sredogorju je ze potreba po umetnem snegu in topovih. Za umetni sneg pa se noben ni dokazal da je cisto ok ob tem ko spreminjas pH in slanost tal zaradi potrebnih dodatkov vodi.

Anonymous: sobota, 25. september 2004, ob 8.58 uri

Bi še jaz nekaj dodal. Sem kolesar (gorski). Večina kolesarjev, ki jih poznam tudi hodi v hribe. Tako za gor kot za dol, damo VEDNO prednost planincem. To pomeni, da zmanjšaš hitrost, se daš na stran, tudi vstaviš če je potrebno. Vedno sledi kak Dober Dan, pa kakšna debata od kod in kam.... Do sedaj se nam še noben planinc ni pritožil, da smo nevarni, da uničujemo naravo ipd.... Mislim pa da tako kot so "črne ovce" med kolsarji in dejansko res mislijo, da če so hitri da so tudi najmočnejši, tako se tudi med planinci najde kdo ki ima podobno mišlenje. Že nekaj krat sem se jaz kot kolesar, "nevarnost palnincem in uničevalec poti" usedel na kolo, vzel s sabo škarje in počistil kakšno planinsko pot. No ja....bo že bolje...

Zemljan: sobota, 25. september 2004, ob 16.42 uri

Bi še jaz nekaj dodal. Sem kolesar (gorski). Večina kolesarjev, ki jih poznam tudi hodi v hribe. Tako za gor kot za dol, damo VEDNO prednost planincem. To pomeni, da zmanjšaš hitrost, se daš na stran, tudi vstaviš če je potrebno. Vedno sledi kak Dober Dan, pa kakšna debata od kod in kam.... Do sedaj se nam še noben planinc ni pritožil, da smo nevarni, da uničujemo naravo ipd.... Mislim pa da tako kot so "črne ovce" med kolsarji in dejansko res mislijo, da če so hitri da so tudi najmočnejši, tako se tudi med planinci najde kdo ki ima podobno mišlenje. Že nekaj krat sem se jaz kot kolesar, "nevarnost palnincem in uničevalec poti" usedel na kolo, vzel s sabo škarje in počistil kakšno planinsko pot. No ja....bo že bolje...
Pod večino tega bi se lahko podpisal. Sem skoraj ekstremni gorski kolesar ( tako me eni oznacujejo ) in tudi planinarim. Ampak vseeno ob izbiri planinska pot / makadamska pot izberem kjer je manjsi stres tako za kolo kot okolico. Tako da upam oz. imam vtis da moje kolesarjenje moti edino kaksnega planinca. Vedeti 100% tega seveda ne morem. Vse ostalo z domacini se prej pogovorim ce grem cez privat ozemlje. Zivali v gozdu sem tih in pocasen in nerad vozim v skupini ampak vedno sam izbiram svoje ture dokler se lahko. Hvala bogu in seveda planinam . S kaksnim bikcem ce grem po kaksni vlaki na pasniku pasne skupnosti pa se res malo tezko pogovorim tako da kar se izognem ce je mozno.

primoza: sobota, 25. september 2004, ob 21.11 uri

Problem so tisti čudni downhillarji, ki se prašijo po strmih stezah. Dvomim, da lahko vsak trenutek ustavijo in se umaknejo mimoidočemu ipd. Istočasno so strup za planinske poti zaradi erozije.

Zemljan: nedelja, 26. september 2004, ob 18.09 uri

Problem so tisti čudni downhillarji, ki se prašijo po strmih stezah. Dvomim, da lahko vsak trenutek ustavijo in se umaknejo mimoidočemu ipd. Istočasno so strup za planinske poti zaradi erozije.
Ja to si dobro povedal. NAmrec ti nam povzrocajo precej slabega glasu in povsem neupraviceno. Ze po kolesih se vidi. Sem pa sedaj pred kaksnim dnevom videl da mladina, jih povlece downhill sport poskusa testirati metode down-hilla z navadnimi gorskimi kolesi. In hudic je ta da v gozdu ( ze odkriejo kaksne prijazne poti ) si napeljejo po plpaninskih stezah kaksne skakalnice ali kaj podobnega. PA ni hudic zaradi tega ali zaradi stresa toliko. Namrec unicujejo si kolesa in poskodujejo sebe. V letosnjem letu sem ( celo so clani kluba ) naletel na dva primera. Veljalo bi tudi kaksno vzgojo sprozati na tem podrocju. Tukaj mislim da bi se planinska drustva in sama planinska zveza lahko bolje aktivirala v osnovnih solah. Ce smo planinska nacija in se imamo za osvescene zelenih lepot drzave bi te besede veljalo udejaniti tudi v dejanjih. Torej to nekako potrditi skozi drzavljansko vzgojo v osnovni soli. Tisto drzavljansko ni najboljsi izraz ampak imel sem v mislih da ce poudarjas lepote svoje drzave potem velja za to nekaj narediti. Sedaj skozi kateri solski program ( ali weekend in popoldanska fakultativa ali sola v naravi ali skozi redni program naravoslovnih predmetov ) ne vem. Vem samo da bi se lahko prizadevanja starsev dopolnila s strani sole.

pismo1: nedelja, 26. september 2004, ob 20.58 uri

Spoštovani Sem le planinec, kolesar pa le kot treking po cesti.Me je strah strmih makadamskih cest. Prav tako me je strah divjih downhill kolesarjev. Priznam pa da jih ni veliko. Mislim, da se planincem ni potrebno bati za svoje poti. Večina so sredogorske ali visokogorske, tam pa za kolesa večinoma ni ravno primerno. Pa ne samo za mene. O temi za izobraževanje ljudi na šolah pa bi se dalo razglabljati. 1. Kot je povedal zemljan. Prizadevanja staršev.....Kultura ljudi se začne pri družinskem vzoru že od malih nog. Tu se rodi ljubezen do narave, spoštovanje le te, spoštovanje drugih, različnih itd.Èe je tu pomanjkanje prenosa pozitivnih elementov, potem je prvi minus tu. 2. Osnovna šola se trenutno ukvarja z drugimi problemi in menim, da ni časa za takšne stvari. In tu je problem. Ljudje ne vidijo dobrobiti takšnega početja. Žal so (smo) naravnani smo na materialne elemente našega bivanja in trenutno večino zanima le to. Še daleč od tega da to podpiram. Vendar menim, da se te stvari premalo promovirajo in da smo padli pri prvi točki. 3.Izlet na neki hrib med zimskimi počitnicami s strani PD med vsemi osnovnošolci v večjem slovenskem mestu pred leti je bil obiskan z reci in piši enim otrokom: mojo hčerjo. Ter mano in mojim očetom. Žalostno, vendar pove veliko o naši pripadnosti vrednotam narave. Saj ne rečem da bi moralo biti ne vem koliko otrok, vendar eden??? 4.Ostale šole, srednje in tako naprej ,pa menim da tej temi sploh ne posvečajo pozornosti. Torej, družina in šola premalo naredita za splošno kuluro.Malo sem naložil. Skupno lahko vsi uživamo v naravi, tako kolesarji in planinci. Pa še pozdravimo se lahko ob tem. Pokažimo na skupnih poteh, ki jih imamo, malo kulture in spoštovanja.

Ivan: nedelja, 26. september 2004, ob 22.48 uri

2. Osnovna šola se trenutno ukvarja z drugimi problemi in menim, da ni časa za takšne stvari. In tu je problem ... 3.Izlet na neki hrib med zimskimi počitnicami s strani PD med vsemi osnovnošolci v večjem slovenskem mestu pred leti je bil obiskan z reci in piši enim otrokom: mojo hčerjo ... Torej, družina in šola premalo naredita za splošno kulturo ...
Tu so očitno ogromne razlike med osnovnimi šolami. V nekaj letih so otroke z Vrhnike med športnimi dnevi peljali na Krim, Polhograjsko Grmado, Nanos, Snežnik (toliko vem iz lastnih izkušenj), mlajše pa z Vrhnike do Starga Malna ali na Špico (450 višinskih metrov). Po drugi strani pa pridem v BTCju dopoldne na plezalno stenco v Šport Siti, pa je na njej polno otrok ki imajo v lepem toplem sončnem pomladnem ali jesenskem dnevu "športni dan" ...

Zemljan: ponedeljek, 27. september 2004, ob 12.11 uri

Spoštovani Sem le planinec, kolesar pa le kot treking po cesti.Me je strah strmih makadamskih cest. Prav tako me je strah divjih downhill kolesarjev. Priznam pa da jih ni veliko. Mislim, da se planincem ni potrebno bati za svoje poti. Večina so sredogorske ali visokogorske, tam pa za kolesa večinoma ni ravno primerno. Pa ne samo za mene. O temi za izobraževanje ljudi na šolah pa bi se dalo razglabljati. 1. Kot je povedal zemljan. Prizadevanja staršev.....Kultura ljudi se začne pri družinskem vzoru že od malih nog. Tu se rodi ljubezen do narave, spoštovanje le te, spoštovanje drugih, različnih itd.Èe je tu pomanjkanje prenosa pozitivnih elementov, potem je prvi minus tu. 2. Osnovna šola se trenutno ukvarja z drugimi problemi in menim, da ni časa za takšne stvari. In tu je problem. Ljudje ne vidijo dobrobiti takšnega početja. Žal so (smo) naravnani smo na materialne elemente našega bivanja in trenutno večino zanima le to. Še daleč od tega da to podpiram. Vendar menim, da se te stvari premalo promovirajo in da smo padli pri prvi točki. 3.Izlet na neki hrib med zimskimi počitnicami s strani PD med vsemi osnovnošolci v večjem slovenskem mestu pred leti je bil obiskan z reci in piši enim otrokom: mojo hčerjo. Ter mano in mojim očetom. Žalostno, vendar pove veliko o naši pripadnosti vrednotam narave. Saj ne rečem da bi moralo biti ne vem koliko otrok, vendar eden??? 4.Ostale šole, srednje in tako naprej ,pa menim da tej temi sploh ne posvečajo pozornosti. Torej, družina in šola premalo naredita za splošno kuluro.Malo sem naložil. Skupno lahko vsi uživamo v naravi, tako kolesarji in planinci. Pa še pozdravimo se lahko ob tem. Pokažimo na skupnih poteh, ki jih imamo, malo kulture in spoštovanja.
Ja tukaj zgorja pa bi se kar pod precej točk kar podpisal. 1. Šole nimajo časa in moči... Ja tudi jaz tako mislim. Saj tukaj tudi vidim interes PZS. PZS bi se morala boriti za svoje bodoče člane. Iz aktivnosti PZS narediti ( pa četudi z metodami propagande ) narediti moderen trend. Saj s tem si PZS zagotavlja obstanek in interes novih generacij. Sedaj je večino tega naboja prepuščeno staršem. Kar je v redu ampak ko mlad človek pride v odprto družbo ima na voljo veliko možnosti ( tako negativne kot pozitivne ). Tukaj bi PZS po mojem morala pomagati šolam. Šole bi zagotovile samo prostor in čas ostalo pa bi PZS bila kot nek partner v izobraževanju ( neke vrste koncesionar za ta del državljanske vzgoje ). Zdaj ali to vklučitiv obvezni program ali kot nek izbirni del vzgoje je sigurno nadaljna poglobitev. Vemo pa da problematika se lahko priključi na kar nekaj naravoslovnih predmetov ( Biologija, Geografija, Državljanska vzgoja ). AMpak to ne pomeni da bi sedaj morali ti učitelji pod pritiskom. PZS bi tukaj prevzela nek del vzgoje. Tudi kakšne teoretične. Sredstva za to...hmmm ...premalo vem o teha zadevah ( o strukturi sredstev v PZS ali v šolstvu ) vsekakor pa menim da bi za članarino ali z že odprtimi skladi morali nekaj narediti. To da je sredstev premalo tako ali tako vemo. To bo vedno tako. Ampak menim da če se ponašamo s priponko ZELENA DRŽAVA ali PRELEPA ali SONÈNA STRAN ALP...vse to so krasne propagandne finese turizma in politike. Ampak nisem prepričan da popolnoma v dejanjih opravičujemo ta naziv in da bo slej kot prej se tudi ta množica in teža besed porazgubila. če ne bomo aktivnejši v dejanjih tega. 2. Ja srednja šola je tudi zanimiva ker je res ( človek ima vtis ) odprta za ena področja. JE pa res da je to lahko lažni predsodek. Ampak glede na kritičnost obdobja mladih ljudi v srenji šoli bi človek rekel da lahko samo še dobro narediš. 3. Družina... Ja zdaj ta del kulture, ki jo jaz vidim torej ozaveščenost za sožitje z naravo in negovanje stika v obsegu ki je možen ( mestni človek, primestni človek, izven mestna območja ) je res verjetno družina primarni izvor. Ampak te napore lahko povsem izniči okolje izven družine. Saj družina mora hkrati biti tudi tista ki edina od vseh ostalih faktorjev ne sme vztrajati in najprej spoznati do katere meje je smiselno kazati pot v dani smeri. Spomnim se intervjuja s Polono Juh ko je govorila kako je ko je bila mlajša hodila s starši na planinske izlete in omenja pohodne palice. In kako ji je to bilo rahlo nesmiselno. V zadnjih letih pa spoznava koliko črpa iz tega in kako je za te trenutke s pohodnimi palicami v bistvu dobila vzorec od očeta.

pismo1: ponedeljek, 27. september 2004, ob 14.37 uri

Ivan: Res je , da sem govoril o času izpred desetih let (izlet PD za vese osnovnošolce. A menim da situacija danes ni veliko boljša. Vsaj za velika mesta dvomim. Izleti morda so, vendar vprašajmo učitelje ali gredo na izlet brez bojazni. Ni problem v bojazni o nepoznavanju nevarnosti, problem je v neuboganju. Učitelji ne morejo in tudi ne smejo vplivati na učenca, če le ta ne počne vse kot je prej medsebojno dogovorjeno. Plezalne šole pa, kolikor vidim pri nas, še ne napravijo kulturnega mladiča, ki spoštuje naravo in je pripravljen poistovetiti se z njo. Je pa vsekakor prav da se rekreirajo. zemljan: da, družina je primarni izvor vsega. In menim, da če je družina dobro opravila delo, potem okolje težko zmaga vojno. Bitko da, vojno po moje ne. LP ROK

Anonymous: ponedeljek, 27. september 2004, ob 15.57 uri

Ivan: Res je , da sem govoril o času izpred desetih let (izlet PD za vese osnovnošolce. A menim da situacija danes ni veliko boljša. Vsaj za velika mesta dvomim. Izleti morda so, vendar vprašajmo učitelje ali gredo na izlet brez bojazni. Ni problem v bojazni o nepoznavanju nevarnosti, problem je v neuboganju. Učitelji ne morejo in tudi ne smejo vplivati na učenca, če le ta ne počne vse kot je prej medsebojno dogovorjeno. Plezalne šole pa, kolikor vidim pri nas, še ne napravijo kulturnega mladiča, ki spoštuje naravo in je pripravljen poistovetiti se z njo. Je pa vsekakor prav da se rekreirajo. zemljan: da, družina je primarni izvor vsega. In menim, da če je družina dobro opravila delo, potem okolje težko zmaga vojno. Bitko da, vojno po moje ne. LP ROK
Ja ampak saj tudi teorija bi se lahko obogatila ali kaksen laboratorijski oz. kabinetni del vzgoje. Jaz vendarle mislim da delamo mladim generacijam krivico ce trdimo da jih ne zanima okolje. Mislim da jim ne damo dovolj informacij. Pa ne golih dejstev ampak metod kjer bi ugotalvjali o poveznoasti razlicnih oblik zivljenja . Vplivu ene vrste na drugo, odzivu gozdov na taksne in taksne posege ali taksne in taksne... Verjetno se strinjate da bi kaksen pronicljiv gozdarski inženir lahko veliko naredil pri živi ilustraciji recimo takšnih in drugačnih vplivov. Tu so potem v praksi kakšni tabori. Namesto da se od mladine zahteva kakšna suhoparna praksa ko po podjetjih se dolgočasijo in hodijo po malice pisartniškim usluežbencem bi se ta praksa lahko malo bolje organizirala in tudi bolje nagradila....veliko rezerv samo pod drobnogled bi jih bilo treba vzeti in to brez frustracije da tega tako ali tako ni možno speljati ker ni denarja. Potem jasno da smo ze v kali zadusili kakrsnokoli iniciativo ce cakamo da bo prvo prisel denar potem pa bomo bruhali ideje. Seveda se tukaj ( ker poznam veliko ljudi iz civilne inicative in tudi kaksnega ucitelja ki veliko samoiniciativno vlaga v podobne dejavnosti ) moram opravičiti tistim ki s takim mnenjem delam krivico.

pismo1: ponedeljek, 27. september 2004, ob 20.41 uri

Nikoli nisem krivil mladine za neaktivnost.Mladi so aktivni, le vodjo oz. leaderja potrebujejo.Takšnega ali drugačnega. In, kot si omenil, potrebujejo prave informacije. Morda pa jim res teh ne posredujemo dovolj. Spadam pa med tiste samoiniciativneže, ki želijo mladim posredovati vsak nekaj kar vem in znam. Morda je dovolj že moja prisotnost pri izletu moje druge hčere.Sem namreč edini od strašev, ki jim poskušam samoiniciativno predati svojo ljubezen do narave.Govorim o vsem, od poznavanja, rastlin, živali, ekoloških problemov. Takoj se podpišem za praktično izvedbo projektov za otroke v smislu odnosa narava-človek. LP ROK

Filip: torek, 28. september 2004, ob 7.29 uri

Spoštovani Sem le planinec, kolesar pa le kot treking po cesti.Me je strah strmih makadamskih cest. Prav tako me je strah divjih downhill kolesarjev. Priznam pa da jih ni veliko. Mislim, da se planincem ni potrebno bati za svoje poti. Večina so sredogorske ali visokogorske, tam pa za kolesa večinoma ni ravno primerno. Pa ne samo za mene. O temi za izobraževanje ljudi na šolah pa bi se dalo razglabljati. 1. Kot je povedal zemljan. Prizadevanja staršev.....Kultura ljudi se začne pri družinskem vzoru že od malih nog. Tu se rodi ljubezen do narave, spoštovanje le te, spoštovanje drugih, različnih itd.Èe je tu pomanjkanje prenosa pozitivnih elementov, potem je prvi minus tu. 2. Osnovna šola se trenutno ukvarja z drugimi problemi in menim, da ni časa za takšne stvari. In tu je problem. Ljudje ne vidijo dobrobiti takšnega početja. Žal so (smo) naravnani smo na materialne elemente našega bivanja in trenutno večino zanima le to. Še daleč od tega da to podpiram. Vendar menim, da se te stvari premalo promovirajo in da smo padli pri prvi točki. 3.Izlet na neki hrib med zimskimi počitnicami s strani PD med vsemi osnovnošolci v večjem slovenskem mestu pred leti je bil obiskan z reci in piši enim otrokom: mojo hčerjo. Ter mano in mojim očetom. Žalostno, vendar pove veliko o naši pripadnosti vrednotam narave. Saj ne rečem da bi moralo biti ne vem koliko otrok, vendar eden??? 4.Ostale šole, srednje in tako naprej ,pa menim da tej temi sploh ne posvečajo pozornosti. Torej, družina in šola premalo naredita za splošno kuluro.Malo sem naložil. Skupno lahko vsi uživamo v naravi, tako kolesarji in planinci. Pa še pozdravimo se lahko ob tem. Pokažimo na skupnih poteh, ki jih imamo, malo kulture in spoštovanja.
Ja tukaj zgorja pa bi se kar pod precej točk kar podpisal. 1. Šole nimajo časa in moči... Ja tudi jaz tako mislim. Saj tukaj tudi vidim interes PZS. PZS bi se morala boriti za svoje bodoče člane. Iz aktivnosti PZS narediti ( pa četudi z metodami propagande ) narediti moderen trend. Saj s tem si PZS zagotavlja obstanek in interes novih generacij. Sedaj je večino tega naboja prepuščeno staršem. Kar je v redu ampak ko mlad človek pride v odprto družbo ima na voljo veliko možnosti ( tako negativne kot pozitivne ). Tukaj bi PZS po mojem morala pomagati šolam. Šole bi zagotovile samo prostor in čas ostalo pa bi PZS bila kot nek partner v izobraževanju ( neke vrste koncesionar za ta del državljanske vzgoje ). Zdaj ali to vklučitiv obvezni program ali kot nek izbirni del vzgoje je sigurno nadaljna poglobitev. Vemo pa da problematika se lahko priključi na kar nekaj naravoslovnih predmetov ( Biologija, Geografija, Državljanska vzgoja ). AMpak to ne pomeni da bi sedaj morali ti učitelji pod pritiskom. PZS bi tukaj prevzela nek del vzgoje. Tudi kakšne teoretične. Sredstva za to...hmmm ...premalo vem o teha zadevah ( o strukturi sredstev v PZS ali v šolstvu ) vsekakor pa menim da bi za članarino ali z že odprtimi skladi morali nekaj narediti. To da je sredstev premalo tako ali tako vemo. To bo vedno tako. Ampak menim da če se ponašamo s priponko ZELENA DRŽAVA ali PRELEPA ali SONÈNA STRAN ALP...vse to so krasne propagandne finese turizma in politike. Ampak nisem prepričan da popolnoma v dejanjih opravičujemo ta naziv in da bo slej kot prej se tudi ta množica in teža besed porazgubila. če ne bomo aktivnejši v dejanjih tega. 2. Ja srednja šola je tudi zanimiva ker je res ( človek ima vtis ) odprta za ena področja. JE pa res da je to lahko lažni predsodek. Ampak glede na kritičnost obdobja mladih ljudi v srenji šoli bi človek rekel da lahko samo še dobro narediš. 3. Družina... Ja zdaj ta del kulture, ki jo jaz vidim torej ozaveščenost za sožitje z naravo in negovanje stika v obsegu ki je možen ( mestni človek, primestni človek, izven mestna območja ) je res verjetno družina primarni izvor. Ampak te napore lahko povsem izniči okolje izven družine. Saj družina mora hkrati biti tudi tista ki edina od vseh ostalih faktorjev ne sme vztrajati in najprej spoznati do katere meje je smiselno kazati pot v dani smeri. Spomnim se intervjuja s Polono Juh ko je govorila kako je ko je bila mlajša hodila s starši na planinske izlete in omenja pohodne palice. In kako ji je to bilo rahlo nesmiselno. V zadnjih letih pa spoznava koliko črpa iz tega in kako je za te trenutke s pohodnimi palicami v bistvu dobila vzorec od očeta.
Masturbacija in planine ...

MarE69: ponedeljek, 11. oktober 2004, ob 21.23 uri

Da kolesarji nismo ravno iz cukra smo dokazali včeraj na turi po Gorjancih. Nekaj slik si lahko ogledate tukaj: http://community.webshots.com/album/198495578YjMbeC http://tabla.xenya.si/gallery/Skupa-Oktobrska?page=1 http://community.webshots.com/album/198928101MgCHHM LP, MarE

Zemljan: torek, 12. oktober 2004, ob 7.32 uri

Da kolesarji nismo ravno iz cukra smo dokazali včeraj na turi po Gorjancih. Nekaj slik si lahko ogledate tukaj: http://community.webshots.com/album/198495578YjMbeC http://tabla.xenya.si/gallery/Skupa-Oktobrska?page=1 http://community.webshots.com/album/198928101MgCHHM LP, MarE
A ste se šli geocaching akcijo? Namreč ona fotka?

Anonymous: torek, 12. oktober 2004, ob 9.04 uri

A ste se šli geocaching akcijo? Namreč ona fotka?
Zemljan, malo pomagaj bolj počasnim. Katera fotka?

anzze: torek, 12. oktober 2004, ob 12.24 uri

kot vidim je debata v polnem teku. Ker sem do zdaj samo hodil po hribih, nedavno pa sem si kupil kolo in sem imel v mislih recimo obisk velike planine - sam imam nekaj pomislekov ali je to ok, se to pocne, kaj o tem mislijo plansarji, oskrbniki in planinci ter ostali, bom vprasal kar na forumu: Velika planina in kolo, ja ali ne? drugace pa mi se nikoli ni priletel (sc) iza ovinka na kaksni stezici kak kolesar, tako da jih najbrz ni toliko kot se o njih pise, ali pac... lp, anzze

Ivan: torek, 12. oktober 2004, ob 15.35 uri

kot vidim je debata v polnem teku. Ker sem do zdaj samo hodil po hribih, nedavno pa sem si kupil kolo in sem imel v mislih recimo obisk velike planine - sam imam nekaj pomislekov ali je to ok, se to pocne, kaj o tem mislijo plansarji, oskrbniki in planinci ter ostali, bom vprasal kar na forumu: Velika planina in kolo, ja ali ne?
Zagotovo ne boš nikoli nikomur napoti če se boš s kolesom vozil po makadamu, gozdnih cestah ali širokih kolovozih. Tudi na ožjih poteh doslej še nisem imel problemov, res pa se redko vozim po markiranih poteh, predvsem pa ne takrat ko so polne planincev (npr. vikendi); takrat znaš morda res doživeti kakšno neprijetno presenečenje. Z domačini (v tvojem primeru planšarji) navadno ni problemov, nastopijo le kadar so iz bog-ve-kakšnega razloga (navadno vožnja po nepokošenih travnikih ali divjanje po ozkih stezah) "naostreni" proti kolesarjem, tak primer je (tako pravijo) en kmet pod Toscem. Èe se ne boš z Velike planine spustil mimo Primoža v nedeljo popoldne, verjetno ne bo problema :lol:

Anonymous: torek, 12. oktober 2004, ob 15.48 uri

A ste se šli geocaching akcijo? Namreč ona fotka?
Zemljan, malo pomagaj bolj počasnim. Katera fotka?
Ja eden link si ponudil. Sem sel na link in na njem mi je pozornost vzbudila fotka z velikim lesenim kolesom na katerem je pisalo GEOCACHING.

MarE69: torek, 12. oktober 2004, ob 22.34 uri

Da kolesarji nismo ravno iz cukra smo dokazali včeraj na turi po Gorjancih. Nekaj slik si lahko ogledate tukaj: http://community.webshots.com/album/198495578YjMbeC http://tabla.xenya.si/gallery/Skupa-Oktobrska?page=1 http://community.webshots.com/album/198928101MgCHHM LP, MarE
A ste se šli geocaching akcijo? Namreč ona fotka?
ah ne, tam kjer smo na koncu uničevali kralja živali (pravzaprav kraljeviča) je tudi [url=http://www.geocaching.com/seek/cache_details.aspx?guid=eed8ce46-8d92-4d1d-88e4-ac0a002c2a5a]geocaching točka[/url]. Nič čudnega da nimam nič časa, ko pa je toliko zanimivih stvari naokrog, s katerimi se preprosto moram ukvarjat. LP, MarE

Anonymous: sreda, 20. oktober 2004, ob 19.13 uri

Bi še jaz nekaj dodal. Sem kolesar (gorski). Večina kolesarjev, ki jih poznam tudi hodi v hribe. Tako za gor kot za dol, damo VEDNO prednost planincem. To pomeni, da zmanjšaš hitrost, se daš na stran, tudi vstaviš če je potrebno. Vedno sledi kak Dober Dan, pa kakšna debata od kod in kam.... Do sedaj se nam še noben planinc ni pritožil, da smo nevarni, da uničujemo naravo ipd.... Mislim pa da tako kot so "črne ovce" med kolsarji in dejansko res mislijo, da če so hitri da so tudi najmočnejši, tako se tudi med planinci najde kdo ki ima podobno mišlenje. Že nekaj krat sem se jaz kot kolesar, "nevarnost palnincem in uničevalec poti" usedel na kolo, vzel s sabo škarje in počistil kakšno planinsko pot. No ja....bo že bolje...
Pod večino tega bi se lahko podpisal. Sem skoraj ekstremni gorski kolesar ( tako me eni oznacujejo ) in tudi planinarim. Ampak vseeno ob izbiri planinska pot / makadamska pot izberem kjer je manjsi stres tako za kolo kot okolico. Tako da upam oz. imam vtis da moje kolesarjenje moti edino kaksnega planinca. Vedeti 100% tega seveda ne morem. Vse ostalo z domacini se prej pogovorim ce grem cez privat ozemlje. Zivali v gozdu sem tih in pocasen in nerad vozim v skupini ampak vedno sam izbiram svoje ture dokler se lahko. Hvala bogu in seveda planinam . S kaksnim bikcem ce grem po kaksni vlaki na pasniku pasne skupnosti pa se res malo tezko pogovorim tako da kar se izognem ce je mozno.
Èe je v podpisu problem.... LP Kolesar-planinc Tomaž - Portorož Pa še primer uničevanja planinskih poti. Bodite pozorni na kaj ima kolesar v roki... [img:af3d0419df]http://users.volja.net/tomicko/Predogled-3%2001.JPG[/img:af3d0419df]

Anonymous: četrtek, 21. oktober 2004, ob 7.30 uri

>>>Èe je v podpisu problem.... >>>LP Kolesar-planinc >>>Tomaž - Portorož >>>Pa še primer uničevanja planinskih poti. Bodite pozorni na kaj ima >>>kolesar v roki... Izhodišče vsake turistične ture pa naj bo planinska ali popotniška ali v puščavo ali gozd ali planino je spoznati in začutiti obiskani kraj z najmanj možnega osebnega vpliva. Pač pa sprejeti kraj z vsemi njegovimi atributi in se tam obnašati kot gost. Torej kolesar ( kljub temu da sem kolesar sva v tem očitno zel orazlična ) ruši eno od osnovnih načel : področje si prilagaja sebi in se ne obnaša kot gost v gozdu. Èe bi mu prišel jaz na obisk bi mogoče mi ne ustrezal njegov fotelj ali način dovoza na njegovo dvorišče pa bi šel popravljati ograjo ali pa razrezal fotelj da bi sedel kot si zamišljam. Tako je tudi z gozdom. Pa naj gre za individualni obisk ( kot ta kolesar ) ali množični turizem ( smučanje, gobarjenje ) ali odnos gospodarjenja z gozdom.

Filip: četrtek, 21. oktober 2004, ob 7.33 uri

Kaj ima - navadne vrtne škarje. Povsem normalno je, da je treba odrezati veje, ki štrlijo na pot, veliko grše je, če jih odlomimo. Markacisti imajo s seboj v ta namen sekire in motorne žage.

Anonymous: petek, 22. oktober 2004, ob 13.47 uri

Pozdravljeni, Mogoče sem pozabil omenit...tisti kolesar s škarjami v roki ne "reže" kar tja v en dan ampak je tisto bila markirana planinska pešpot za katero izgleda da je bila s strani markacistov pozabljena. Tudi pohvala s strani mimoidočih je padla,....tako da mogoče pa spet nismo taki "sovražniki" eni drugim... LP Tomaž

Anonymous: ponedeljek, 25. oktober 2004, ob 13.29 uri

Pozdravljeni, Mogoče sem pozabil omenit...tisti kolesar s škarjami v roki ne "reže" kar tja v en dan ampak je tisto bila markirana planinska pešpot za katero izgleda da je bila s strani markacistov pozabljena. Tudi pohvala s strani mimoidočih je padla,....tako da mogoče pa spet nismo taki "sovražniki" eni drugim... LP Tomaž
Aha zdaj si bo že vsak vzel pravico da bo urejal markirane poti? Zakaj pa ta kolesar če meni , da pot ni v redu markirana, ne obvesti markaciste !?! Nadaljevanje te folklore bi lahko bila da bo jutri nekdo se podkopaval s kakšnim težjim orožjem tisto grmovje in drevje? Sem mislil da je smisel gibanja v planinah pa ne glede ali si na kolesu ali peš da se prilagodim pleninam in življu kolikor je to v moji moči ne pa da še jaz kot gost se grem sodnika kaj je treba počistiti in kaj ne. To lahko peljemo do te mere da še priporočamo mačeto kot priporočen del opreme kolesarja - planinca.

Filip: ponedeljek, 25. oktober 2004, ob 14.12 uri

Aha zdaj si bo že vsak vzel pravico da bo urejal markirane poti? Zakaj pa ta kolesar če meni , da pot ni v redu markirana, ne obvesti markaciste !?!
MIslim, da ni tako hudo. Markiranih poti je veliko, markacistov pa malo, tako da je verjetno nerealno pričakovati, da bodo vsako pot pregledali, očistili in popravili dvakrat letno, še enkrat letno morda težko. Sam poznam eno pot v sredogorju, ki je bila prvič markirana in očiščena s strani markacistov pred kakimi desetimi leti (prej je bila to gozdna steza) Vmes so jo potem še enkrat temeljito očistili na pot segajočih vej in to je bilo več ali manj vse. Ker sam precejkrat hodim po nji, vzamem tudi kdaj škarje in malo porežem, celo sekiro sem že imel s seboj, a vseeno trdim, da nisem naredil niti malo škode. Tudi v visokogorju kdaj odmaknem kak kamen s steze, saj vem, da markacisti ne delajo prav nič drugače.

Anonymous: ponedeljek, 25. oktober 2004, ob 14.24 uri

Aha zdaj si bo že vsak vzel pravico da bo urejal markirane poti? Zakaj pa ta kolesar če meni , da pot ni v redu markirana, ne obvesti markaciste !?!
MIslim, da ni tako hudo. Markiranih poti je veliko, markacistov pa malo, tako da je verjetno nerealno pričakovati, da bodo vsako pot pregledali, očistili in popravili dvakrat letno, še enkrat letno morda težko. Sam poznam eno pot v sredogorju, ki je bila prvič markirana in očiščena s strani markacistov pred kakimi desetimi leti (prej je bila to gozdna steza) Vmes so jo potem še enkrat temeljito očistili na pot segajočih vej in to je bilo več ali manj vse. Kr sam precejkrat hodim po nji, vzamem tudi kdaj škarje in malo porežem, celo sekiro sem že imel s seboj, a vseeno trdim, da nisem naredil niti malo škode. Tudi v visokogorju kdaj odmaknem kak kamen s steze, saj vem, da markacisti ne delajo prav nič drugače.
Ja verjamem da ti osebno se zavedaš kje so meje poseganja oz. spreminjanja. Ampak v kraju kjer živim poznam kar nekaj ljudi, ki bi se kar šli "Surviving Rambo" oz. se gredo. In takšen napotek bi drugače razumeli. Izhodišče pa je vedno relacija: Gost - Gostitelj.

Mitja: ponedeljek, 25. oktober 2004, ob 16.29 uri

Ker sam precejkrat hodim po nji, vzamem tudi kdaj škarje in malo porežem, celo sekiro sem že imel s seboj...
:!: Bojte se Filipa :!: :lol: