FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

stari72: sobota, 9. junij 2007, ob 23.16 uri; ogledov: 0

Rombon je res nekaj posebnega.Na oko z Bovca kako blizu, pa tako daleč. Danes smo se povspeli na vrh iz Zavrzelna po normalki. Pot je vredu in dobro vhojena.Sestop pa je bil malo bolj naporen(vsaj za mojo boljšo polovico).Sestopili smo po bezpotju Strojnikovega Doliča do pl. za Robom.Nato pa levo po muljeteri do Kluž. Za vse skupaj smo porabili dobrih 6 ur s postanki vred.

igorz: nedelja, 6. maj 2007, ob 15.21 uri

Malo potepanja po zelenem Pohorju, danes pa naravnost na Veliki vrh. Zapeljem se v Zavrzelno, kjer pustim avto in v lepem jasnem jutru po markirani poti proti planini Goričici. Že nekoliko pod planino se odločim za malo avanture, zato zavijem na mulatjero v desno. Sprva lepa pot se kmalu konča v goščavi, vendar je še vedno nekako prehodna. Na enem mestu zavijem gor, kjer je vidnih nekaj kavern, grem mimo njih, pot dokončno izgubim, zato se usmerim po strmih travah navzgor, potem v desno, kjer zopet pridem na pot, ki je celo presekana, vztrajno nadaljujem v desno in končno pridem na pot, ki vodi iz Kluž proti Velikemu vrhu. Na višini okoli 1600 m zavjem v Stojnikov Dolič in po brezpotju preko Ubljeka naravnost na vrh. Na vrhu je še nekaj snega, iz dolin se dvigajo megle, nebo se delno pooblači. Ker ni čas za posedanje se odpravim po markirani poti dol proti Èukli. Žleb nad Naklim je še zasnežen, zato se podričam navzdol. Z Èukle po travah do kola, potem pa v desno in na pot, ter po njej mimo Goričice nazaj v dolino. V spodnjem delu me ujame manjša ploha. Žal te variante zaradi težke orientacije ne morem priporočati, je pa Rombon vreden obiska tako iz Zavrzelna, kot iz Kluž. Celotno turo opravil v 6 urah.

stari72: sobota, 9. junij 2007, ob 23.16 uri

Rombon je res nekaj posebnega.Na oko z Bovca kako blizu, pa tako daleč. Danes smo se povspeli na vrh iz Zavrzelna po normalki. Pot je vredu in dobro vhojena.Sestop pa je bil malo bolj naporen(vsaj za mojo boljšo polovico).Sestopili smo po bezpotju Strojnikovega Doliča do pl. za Robom.Nato pa levo po muljeteri do Kluž. Za vse skupaj smo porabili dobrih 6 ur s postanki vred.

CarpeDiem: ponedeljek, 11. junij 2007, ob 15.33 uri

Imam vprašanje glede dostopa na Rombon in sicer: Lansko leto med vzponom na Prestreljenik (posledično smo na njem pristali, ker ni bilo dovlj časa za na V. Kanin - premal lufta do odhoda gondole dol), no in nam je nek žičničar svetoval, da bi bila mogoče zanimiva varjanta, da se najprej povzpnemo od zgornje postaje žičnce do V. Kanina, potem pa ob povratku pa preko Rombona in potem z njega direkt dol na dolino. Od gondole pa do Rombona se mi zdi piše cca. 5 ur hoje, mora bit pa hoja zeeelo zanimiva, ker skozi hodiš po visokogorju z odličnim razgledom! :P Dejte mi povedat, če je fino pol tole, ker bi res radi skombiniral in Kanin in Rombon! :?

Tejtej: ponedeljek, 11. junij 2007, ob 17.44 uri

...potem pa ob povratku pa preko Rombona in potem z njega direkt dol na dolino. Od gondole pa do Rombona se mi zdi piše cca. 5 ur hoje, mora bit pa hoja zeeelo zanimiva, ker skozi hodiš po visokogorju z odličnim razgledom!
5 ur (postaja D - Rombon) pravi tudi zemljevid Bovec z okolico, samo to je kar hitro. Sem imel v planu nekaj let nazaj, pa sem porabil več kot 5 ur, ker je bil to moj prvi obisk Kanina in sem na poti proti Rombonu skočil še na Prestreljenik, Bandero, Jelenk, na obe Èrnelski špici in do Vrha Ribežnov (bil sem mlad, neumen in z dobro kondicijo) in je za Rombon zmanjkovalo časa (spust do pl. Goričice in dalje do Bovca se tudi kar vleče). Razgled... s poti nič posebnega, z omenjenih vrhov precej boljše, sam sem bolj užival v samoti. Moja edina tura, ko sem srečal več jamarjev kot planincev.

igorz: sreda, 13. junij 2007, ob 20.11 uri

Visoku Kanin in Veliki vrh (Rombon) je najbolje planirati za dva dni. Predlagam vzpon z gondolsko žičnico (ni treba ravno z prvo gondolo - urnik je objavljen v Obvestilih PZS, Julij in Avugst vsak dan od 7 do 16 ure). Od D postaje na Prestreljeniško okno, potem pa na Visoki Kanin in povratek do vrha Osojnic, ter do doma Petra Skalarja in prenočitev, ali pa z vrha Visokega Kanina skozi Zadnji dol v Veliki dol in kratek vzpon do doma in prenočitev. Za tiste bolj izkušene lahko tudi do Laške planje in preko Velikega dola proti koči. Naslednji dan na Prestreljenik, nato na Prevalo in po razgledni poti na Veliki vrh- Rombon in preko planine Goričice v dolino ali pa na Kluže. Za en dan je Rombon tudi samo od D postaje gondolske žičnice prav spodobna tura. Èe je komu preveč, lahko izpod Ènelske špice od jamarskega bivaka sestopi skozi Rupo na planino Goričico in v dolino. Variant toliko, kolikor srce poželi.

CarpeDiem: sreda, 20. junij 2007, ob 11.21 uri

Se pravi kokr razumem, je najbolš ločit v. kanin in Rombon na 2 dneva, razen če hočm bit sfukan ku kojn, pa d me pol še en tedn use boli! :lol: Èe dobr pomislm, je to kr neki razdalje za prehodt, tko da vas kar razumem kaj hočte povedat! U bistvu čez cele pode!

zefran: torek, 26. junij 2007, ob 19.47 uri

V nedeljo iz Kluž preko kote 1313. Pričeli smo zgodaj, dan se je ravno prebujal, ko smo si v Klužah oprtali nahrbtnike in se podali na pot. Ta pelje mimo Fort Hermanna in naprej skozi gozd, je udobna ter dobro označena, čeprav na trenutke kar preveč strma za soparno jutro v toplem gozdu. Jerebica je obsijana z jutranjim soncem, stoji nam nasproti in kaže svojo južno podobo, Mangart pa se že skriva v oblaku. Markacije na naši poti izgledajo sveže in porodi se mi vprašanje ali se je pot na Rombon morda na novo markiralo? Èe ne bi vedeli, da je potrebno kakih dvajset minut po koti 1313 navzgor v strmo in travnato grapo, bi nas sveže oznake kaj lahko popeljale predaleč in zapeljale. Kam pa peljejo? Niti ne vem, odgovor bom moral poiskati ob naslednji priliki. V glavnem, tam, kjer se je drevje razredčilo in tam ko gozd počasi prepusti pokrajino zelenim travam, smo (nič kaj preveč radi) zapustili mulatijero in zabredli v goščavje. Ter potem iskali ostanke nekdanje poti med travami, goščavo in kamenjem ter se prebijali po grapi navzgor. Potem se svet nekoliko odpre, pa samo zato, da nam postreže s pogledom na obširno melišče ki nas čaka in kateremu se na žalost ne moremo ogniti. Sicer se lahko poišče čim bolj udoben prehod, nekako je potrebno priti pod skalnati skok nad meliščem in potem na levi strani poisati prehod čez skok. Tam potem pot končno zopet postane pot v pravem pomenu besede in nas popelje vse do vrha. Na višino 2208 metrov nad morjem. Po petih urah zmerne hoje. In na vrhu je potem kozarec na pol poln. To pomeni, da so razgledi proti jugu razmeroma čisti, Krn in Matajur se kopljeta v soncu, proti vzhodu pa se zmeraj bolj kopičijo megle tako da se Bavški Grintavec samo na trenutke pokaže iz puhastih oblakov. Vse ostalo pa je zavito v bolj ali manj črno sivino. Potem pa dooolga pot proti Bovcu. Še dobro da je tam okoli Èukle vse prevrtano in prekopano in da pogledi na ostanke nekdanjega bojišča burijo domišlijo ter dajejo temo za pogovor. Bunkerji, zatočišča, bivališča, strelski rovi, okopi.... Detonacije, žvižganje in grmenje granat, skalnata puščava, kričanje, kri, smrt.... Pekel na zemlji, pekel na gori. Ali so izgubljeni duhovi v teh devetdesetih letih našli svoj mir ali pa še zmeraj tavajo po gori? Pot pelje mimo planine Goričica, se tam nekje zopet potopi v gozd in nas po slabih štirih urah spusta odplakne h koritu z mrzlo in tako zelo blagodejno studenčnico. Še par korakov in smo v Bcu. Ko kasneje v Žagi gledam nazaj proti Rombonu, ki se sveti v popoldanskem soncu, si mislim še bom prišel, pa malo več časa si bom vzel, da pogledam v vse te luknje. V vse te branike položajev, ki so si jih vojaki gradili in v njih upali na skorajšni konec tiste nerazumne morije. Brane

igorz: torek, 26. junij 2007, ob 21.12 uri

zefran je napisal: "Èe ne bi vedeli, da je potrebno kakih dvajset minut po koti 1313 navzgor v strmo in travnato grapo, bi nas sveže oznake kaj lahko popeljale predaleč in zapeljale." Vzpon čez Veliki Dolič je zoprn, še posebej sedaj zaradi visokih trav, nekoliko bolje je skozi Stojnikov Dolič, bistveno bolje pa je naprej po označeni poti, ki se v južnem grebenu na vrhu gruščnatega žlebu priključi markirani poti, ki pripelje gor od Èukle. Od tu je vrh že precej blizu.

marfi: torek, 26. junij 2007, ob 21.38 uri

A to pomeni, da je pot skozi soškofrontno avstro-ogrsko zaledje po novem markirana?

igorz: torek, 26. junij 2007, ob 21.49 uri

Ja tako piše v sedmi izdaji Miheličevega vodnika Julijske Alpe na strani 316.

marfi: torek, 26. junij 2007, ob 22.01 uri

Zanimivo, saj je omenjena izdaja iz leta 2003, v letu 2004, ko sem tam hodil, pa pot še ni bila markirana, a že očiščena.

Martin2: sreda, 27. junij 2007, ob 8.37 uri

Zanimivo, saj je omenjena izdaja iz leta 2003, v letu 2004, ko sem tam hodil, pa pot še ni bila markirana, a že očiščena.
Po koti 1313, rahlo v desno ,držiš se poti, nato prideš do očiščene poti skozi ruševje, ki te pripelje do kavern, strelnih jarkov...spet rahlo v desno, skozi strelne jarke in navzgor po strmem travniku, in si že pod vrhom Rombona. Nato po potki na vrh. Tako je bilo davnega leta 2004. lp M2

AnzR: torek, 3. julij 2007, ob 7.56 uri

Kako je s prenočevanjem nekje tam okoli? Se da kam skrit v primeru nevihte? O kakih izvirih sveže vode pa lahko le sanjam ;) Je kje kaj snega še ostalo, ki bi se ga dalo koristno uporabit. Planiram dvodnevni izlet iz Kluž in dobro bi bilo da bi bila pot krožna, tako se se vrnem na izhodišče, a ne po isti poti; no lahko pa je cilj tudi Bovec. [url=http://shrani.si/?rombon138c5.jpg]Tukaj[/url] prilagam izsek karte in naprošam, če bi se dalo kako pot včrtat, da ne bom preveč zalutal. Prosim torej za pot iz Kluž in nazaj (ali do Bovca), ki se jo da enostavno prehodit v dveh dneh in seveda od tem nekaj uric porabit za raziskovanje ostankov prejšnjega stoletja... Pa še za lokacijo omenjenih "vodnih zajetij" bi prosil... Ali je bolje to opraviti v enem dnevu in nato naslednji dan skočit še na kako drugo fronto?

hari: sreda, 2. julij 2008, ob 8.37 uri

Dolgo sem se spravljal na ta [b:30a6a41949]Veliki vrh[/b:30a6a41949] in tokrat je zgolj slučajnost nanesla, da smo se nanj res odpravili. Minuli četrtek so Kluže samevale, ko smo se parkirali na drugi strani mostu. Preden smo se "zrihtali", se je pripeljal par železnih in po nekaj jutranjih besedah sta že oddrvela proti koti 1313. Do tam imata s seboj vode sta dejala, potem pa obrneta nazaj. Èudovit dan kakršen se je razvlekel nad Bovško dolino in širno okolico jima ni pustil, da bi obrnila na zastavljeni koti in ju je potegnilo še precej višje proti Rombonu tja v Krajnske lilije in pod zgornjo trdnjavo. Èe bi vedela, da bodo med potjo še zaplate snega, bi si lahko povsem mirne duše privoščila pot do vrha in nazaj. Mi smo s pridom izkoristili sneg, si ga nakepali v mehove in prišli v Bc s takšnimi količinami ledeno hladne vode kot še nikoli. Ne vem sicer zakaj sem se leta Rombonu nekako izmikal? Mislim, da mi je bil ves čas po pričevanju drugih kako naporen je, brez vode, brez pravih označb poti in s polno vročino, prav odbijajoč. Danes sem povsem drugačnega mnenja glede čuvarja skrivnosti in priče skrajnih neumnosti človeške zgodovine. Prav čudovita gora je, s polno mero užitka v jutranjo soparnem gozdu, enkratnimi pogledi z gnezda na višini 1313m in prijetno speljano potjo proti vršnji točki med botaničnim rajom naše dežele. Imeli smo to možnost, da smo si lahko privoščili sestop v Bovec, saj smo imeli tam nastavljen še en avto. Glede označb poti in urejenosti, pa ne vidim več nobene podobe s tistim, kar so mi pripovedovali, saj je namreč pot od Kluž do Velikega vrha in v Bovec mimo Èukle odlično markirana, pot povsem solidno urejena in označbe so zelo, zelo nove. Vzpodbudni napis na začetku poti tri ure do vrha, pa je malo preveč po Italijansko napisan, nam to ni zneslo. Še posebej zato ne, ker smo občudovali in poslikarili vsak pedenj poti. Nekih posebnih izvirov vode nismo odkrili, le sneg, ki je še ostal na poti je prišel konkretno prav. Kar se pa tiče zatočišč pred morebitnim slabim vremenom, pa tudi ni nobene bojazni, saj toliko prevrtane in razkopane skale res težko najdeš še kje v Julijcih, v Dolomitih in Karnijskih ja, tukaj pa bore težko. No, višincev se nabre dosti več kot pa življa tega dne na njegovih strminah, le eno kačico smo srečali že prav skoraj v dolini, tik Bc-a. Morda je vredno omembe, da so pri spustu mimo lovske koče, kratke hlače čudovita popestritev pospešene hoje v dolino, saj nas po sprehodu med koprivami, še sto let ne bodo doletela revmatična obolenja. Ampak se človek navadi tudi na takšno vzpodbudo. [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/Rombon][b:30a6a41949]Superca![/b:30a6a41949][/url]

CarpeDiem: petek, 8. oktober 2010, ob 7.14 uri

Nekako je sedaj Rombon postal rezervni plan, ko na Kaninske pode ne vozi več gondola! :oops: S kolegom planirava štartati od Kluž, me pa prav zanima koliko časa bova hodila, glede na to da grem letos prvič v griče (bil samo na Èeški koči) :? Tudi sam sem Rombon odlagal do zadnjega (zelo redki 2tisočaki so mi še ostali neosvojeni v RS), pa glede na to da sem ljubitelj Soške fronte, me sedaj močno vleče. Se javim po podvigu! LP!

DUŠANP: sobota, 9. oktober 2010, ob 0.04 uri

Torej, Rombon je gora, celo dvatisočak!!! Skušati povzpeti se nanj po bilokateri smeri brez kondicije, je NEODGOVORNO DEJANJE in popolno nespoštovanje GRZ! Èe o Rombonu ne veste nič, povprašajte velikega poznavalca tega področja, Igorja Zlodeja! Pa srečno!

CarpeDiem: sobota, 9. oktober 2010, ob 1.50 uri

Da ne bo pomote, če nisem bil letos nič v resnejših hribih, ne pomeni, da se ne da kondicije drugače nabirati, tako da lih izdihnit nisem planiral na Rombonu! :oops: Npr. lansko leto v podobni situaciji, pa smo šli na Triglav čez Plemenice, ter povratek čez Prag, v enem dnevu, pa je bilo vse okej! :lol: