FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: ponedeljek, 14. maj 2007, ob 23.16 uri; ogledov: 0

Pot pod noge sva vzela pri hotelu Lek v Kr.Gori in se od tam napotila po sprehajalni poti, ki vodi k Jasni in/ali v dolino Pišnice. Ko sva prišla do razpotja, sva se navkljub opozorilu na tabli, da je pot zaradi dotrajanosti (naravnih sil) smrtno nevarna, držala zastavljenega načrta in se usmerila na zgornjo pot, ki vodi do lovske koče v zatrepu Pišnice. Vsekakor pa sva opozorilo vzela na znanje smrtno resno !!! Pot se je v nekaj okljukih strmo vzpela, nato pa sva po krajšem vodoravnem prečenju trčila ob prvo oviro. Prekoračiti je bilo treba grapo, ki je bila lepo "razsuta", pa tudi iztek ob morebitnem zdrsu ni bil ravno pomirjujoč . Po tehtnem premisleku kako se lotiti ovire, sva se previdno in kar se da "potihem" splazila na drugo stran . Nadaljevanje do lovske koče je nato potekalo več ali manj naravnost (vodoravno), seveda pa je bilo takih in drugačnih ovir vse do stika s spodnjo potjo (ki naj bi bila lažja) še kar nekaj. Sva pa z vsemi temi preprekami zlahka opravila brez pomoči vrvi in brez nerazumnega tveganja. Pri lovski koči sva malce počila, nato pa nadaljevala po ozki in višje mestoma težje sledljivi stezici. Miheličev opis (mimogrede, prav ta opis nama je bil navdih za turo) se je "krasno ujemal" s stanjem na "terenu", zato večjih orientacijskih težav ni bilo in lepo sva napredovala proti željenemu cilju. Ko sva prišla do "ključnih mest", sva presenečeno ugotovila, da so zavarovana z železno žico (pogovorno "zajlo") in zato še zdaleč ne tako težka, kot bi bila "neokovana" :) . Po vseh zankah in ugankah, ki sva jih uspešno razrešila na poti nad lovsko kočo, sva na primernem mestu zavila levo v strm gozd in po krajšem vzponu naletela na pot, ki vodi na Ciprnik iz Vitranca. Usmerila sva se levo in v slabih dvajsetih minutah prezadovoljna obsedela na vrhu. Vse visoke gore daleč naokoli so bile ovite v kopaste oblake in meglice, najin skromni vrh pa se je kopal v soncu (in vročini !) :D . En del ture-avanture je bil za nama, drugi del, za katerega nisva imela nikakršnega opisa razen planinske karte (Kr.Gora, 1:25000), pa naju je še čakal. Po lepi poti sva se sprehodila na Vitranc, tam pa začuda zlahka našla (lovsko ?) pot, ki vodi po grebenu in čez vrh V.Vratnika v dolino. Hitro sva izgubljala višino in kmalu prišla do razpotja, kjer ena pot vodi k Jasni, druga pa k smučišču v Kr.Gori. Odločila sva se za slednjo, katera nižje pripelje na K.Plaz (melišče). Po njem sva se podričala do gozda, v njem poiskala stezico in le ta naju je pripeljala direktno na smučarsko progo. Še malce asfalta do izhodišča in tudi drugi del ture-avanture je bil za nama. Pustolovsko, divje, čudovito !!! :lol: P.S. vsekakor pa kaže upoštevati Miheličev nasvet, ki pravi, da za omenjeni vzpon potrebuješ tako izkušnje kot nekaj pustolovskega duha, pa tudi vrv na težjih mestih ni odveč !!!

turbo: ponedeljek, 14. maj 2007, ob 23.16 uri

Pot pod noge sva vzela pri hotelu Lek v Kr.Gori in se od tam napotila po sprehajalni poti, ki vodi k Jasni in/ali v dolino Pišnice. Ko sva prišla do razpotja, sva se navkljub opozorilu na tabli, da je pot zaradi dotrajanosti (naravnih sil) smrtno nevarna, držala zastavljenega načrta in se usmerila na zgornjo pot, ki vodi do lovske koče v zatrepu Pišnice. Vsekakor pa sva opozorilo vzela na znanje smrtno resno !!! Pot se je v nekaj okljukih strmo vzpela, nato pa sva po krajšem vodoravnem prečenju trčila ob prvo oviro. Prekoračiti je bilo treba grapo, ki je bila lepo "razsuta", pa tudi iztek ob morebitnem zdrsu ni bil ravno pomirjujoč . Po tehtnem premisleku kako se lotiti ovire, sva se previdno in kar se da "potihem" splazila na drugo stran . Nadaljevanje do lovske koče je nato potekalo več ali manj naravnost (vodoravno), seveda pa je bilo takih in drugačnih ovir vse do stika s spodnjo potjo (ki naj bi bila lažja) še kar nekaj. Sva pa z vsemi temi preprekami zlahka opravila brez pomoči vrvi in brez nerazumnega tveganja. Pri lovski koči sva malce počila, nato pa nadaljevala po ozki in višje mestoma težje sledljivi stezici. Miheličev opis (mimogrede, prav ta opis nama je bil navdih za turo) se je "krasno ujemal" s stanjem na "terenu", zato večjih orientacijskih težav ni bilo in lepo sva napredovala proti željenemu cilju. Ko sva prišla do "ključnih mest", sva presenečeno ugotovila, da so zavarovana z železno žico (pogovorno "zajlo") in zato še zdaleč ne tako težka, kot bi bila "neokovana" :) . Po vseh zankah in ugankah, ki sva jih uspešno razrešila na poti nad lovsko kočo, sva na primernem mestu zavila levo v strm gozd in po krajšem vzponu naletela na pot, ki vodi na Ciprnik iz Vitranca. Usmerila sva se levo in v slabih dvajsetih minutah prezadovoljna obsedela na vrhu. Vse visoke gore daleč naokoli so bile ovite v kopaste oblake in meglice, najin skromni vrh pa se je kopal v soncu (in vročini !) :D . En del ture-avanture je bil za nama, drugi del, za katerega nisva imela nikakršnega opisa razen planinske karte (Kr.Gora, 1:25000), pa naju je še čakal. Po lepi poti sva se sprehodila na Vitranc, tam pa začuda zlahka našla (lovsko ?) pot, ki vodi po grebenu in čez vrh V.Vratnika v dolino. Hitro sva izgubljala višino in kmalu prišla do razpotja, kjer ena pot vodi k Jasni, druga pa k smučišču v Kr.Gori. Odločila sva se za slednjo, katera nižje pripelje na K.Plaz (melišče). Po njem sva se podričala do gozda, v njem poiskala stezico in le ta naju je pripeljala direktno na smučarsko progo. Še malce asfalta do izhodišča in tudi drugi del ture-avanture je bil za nama. Pustolovsko, divje, čudovito !!! :lol: P.S. vsekakor pa kaže upoštevati Miheličev nasvet, ki pravi, da za omenjeni vzpon potrebuješ tako izkušnje kot nekaj pustolovskega duha, pa tudi vrv na težjih mestih ni odveč !!!