FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

slovan: sreda, 16. maj 2007, ob 7.57 uri; ogledov: 0

Zanima me kako odreagirati, če nas v hribih slučajno piči kača? V kakšnem filmu vidiš, da se zategne špaga npr. okoli noge in izsesava strup iz rane. Ali je to uporabno tudi v realnosti? Je bolje takoj poklicati reševalce ali imamo še dovolj časa, da sami sestopimo v dolino in gremo k dohtarju? Hvala.

slovan: sreda, 16. maj 2007, ob 7.57 uri

Zanima me kako odreagirati, če nas v hribih slučajno piči kača? V kakšnem filmu vidiš, da se zategne špaga npr. okoli noge in izsesava strup iz rane. Ali je to uporabno tudi v realnosti? Je bolje takoj poklicati reševalce ali imamo še dovolj časa, da sami sestopimo v dolino in gremo k dohtarju? Hvala.

AxlRose: sreda, 16. maj 2007, ob 9.13 uri

kolikor vem, je fino, da se čim manj giblje oz, da se čimveč miruje, da se strup ne širi po telesu. Èe te piči v nogo mora biti le ta v mirujočem stanju nižje od srca. Pač fino je tudi če lahko mesto ugriza spereš z vodo, malo nad rano pa trdno povežeš nikakor pa ne režeš rane, oz. izsesavaš :) Noga (recimo da te piči tam) bo otekla v celoti po 3-4 urah. "Nevarno" pa postane po 24 urah ko se pojavljajo slabost, glavobol, vznemirjenje, strah, hitro bitje srca, bolečine v mišicah, motnje vida, slinjenje, žeja, zaspanost, slabost in bruhanje, občutek mravljinčenja v okončinah, lahko pa celo omrtvičenje mišic in šok. Tako da čimprej do dohtarja... pa bo. Oz.dohtar do tebe.

TK: sreda, 16. maj 2007, ob 9.53 uri

... malo nad rano pa trdno povežeš ...
A to še vedno drži? A je kačin ugriz še vedno zdravi s protistrupom?

marfi: sreda, 16. maj 2007, ob 10.05 uri

Med.Over.Net, [url=http://med.over.net/prva_pomoc/prva_pomoc.htm]Prva pomoč[/url]: Kačji pik Pik naših strupenjač za odraslega ni smrtno nevaren, nevaren pa je lahko za otroka. Pičeni naj miruje. Ud nad pičenim mestom narahlo prevežemo, le toliko, da kri in mezga iz kože in podkožja ne more proti srcu. Ud ne sme pobledeti. Imobilizacija, obkladki z raztopino kuhinjske soli in prevoz v najbližjo kirurško ustanovo, oziroma k zdravniku. Prepovedan je alkohol, zarezovanje pičenega mesta ali celo izžiganje. Izsesavanje ne škodi, koristi pa tudi ni velike.

penzionist: sreda, 16. maj 2007, ob 10.06 uri

Pravijo nekako tako : [url=http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=152]ÈE VENDARLE UGRIZNE [/url] Najhujše so posledice ugriza modrasa, vendar ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega, zdravega človeka ni smrtno nevaren. Pomembno je, da ohranimo mirno kri. Ugriznjeni ud takoj prevežemo med mestom ugriza in srcem, vendar ne pretesno, da kri lahko vseeno kroži, in se odpravimo k zdravniku. Ta bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju. Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrupa pri ugrizih naših kač danes ne uporabljajo več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa. Bi bilo pa fino, če bi se oglasil tudi kdo, ki ga je dejansko v visokogorju kaj strupenega ugriznilo :) PS: Nisem kopiral, le Marfi me je mal prehitel 8)

Rožle: sreda, 16. maj 2007, ob 10.27 uri

Kače ne pikajo, ker niso komarji, kače ugriznejo Èe nisi alergičen, je največja nevarnost za življenje v primeru ugriza katere od slovenskih kač, ne glede a so strupene ali ne, da te od kap od strahu. Zanimivo, da pri ugrizu daleč najnevarnejše zveri slovenskih gozdov - klopa, odreagiramo povsem drugače, čeprav zna imeti tak ugriz na dolgi rok hujše posledice. Pri ugrizu kač odsvetujejo "enga za korajžo" iz "floharce" ki jo imamo za potrebe zdravljenja ran s seboj v hribih pravi planinci. Alkohol širi žile in pospeši širjenje strupa po telesu. Podobno kot pri akoholu, ker velja, da bolj ko si dec, več ga "neseš" (in več ga "neseš", bolj si dec), je tudi tu pomembna telesna teža - kakšne lahke ženske bi znale imeti več težav. Je pa na mestu vprašanje, kaj storiti, če se ti to zgodi v hribih, kjer je do doline še kar nekaj hoje. Posvet z GRS je, pomoje, pametna stvar. Vsaj iz njihovih poročil je moč razbrati, da opravljajo tudi nekaj reševanj zaradi ugriza kač, čeprav niso prav pogosta.

xerox: sreda, 16. maj 2007, ob 10.31 uri

Izsesavanje pičenega mesta je koristno, zna pa biti nerodno, če te useka v rit, ko sedeš v travo. Sam mesta pika sploh ne dosežeš, reševalci pa se kregajo, kdo bi se reskiral. :oops:

Marijana & Marko: sreda, 16. maj 2007, ob 20.02 uri

Èe tebe piči, drži kot pribito. Èe pa nežnejši spol kača ugrizne v rit, se pa reševalci seveda tudi kregajo - tokrat, kdo bo srečnež :lol:

ronimir: sreda, 16. maj 2007, ob 20.35 uri

jaz sem tut 1x gada vidu oz skor prjel, to je blo v Bavsici, mah tam bliz mam vikend pa sem podnev neke grmovje cufu in sem na njega stopil. No ta kacon me je ugriznil ampak sem imel kavbojke pa me ni mogu do koze ugrizent... Sem pa res zatulil in letel stran, pol sem pa 1x se na bedinjem vrhu oz v dolinici ki vodi do njega skor enga prjel z roko, sm ta se me je pa ustrasu pa je zbezal stran.... po moje je najbolj da ce se bojite teh zivali da jih pustite na mir pa se same umaknejo, ce pa picijo pa itak mobi pa SOS pol pa lezat piceno mesto cim nizje pa hladit... Dr R.

petersajovic: četrtek, 17. maj 2007, ob 6.48 uri

Reševalci se pri sesanju rane lahko res skregajo, če se seveda ne že prej-pri spolu

mosovnik: četrtek, 17. maj 2007, ob 8.56 uri

........Vendar z desnico imam nekakšno oporo, zdi se mi da v levici ni dovolj skale in še malo potipam, aha, to je ta pravo in se potegnem navzgor, da končam zadevo. Porkafiks, še enkrat, pred očmi, pred nosom ,v razdakji kakšnega slabega pol metra, [b:645ec48a9d]zagledam pravega pravcatega modrasa[/b:645ec48a9d], ki se je že odvijal in se, hvala bogu, hitro splazil dalje med borovce, jaz pa sem spustil tri kaplje. Pa kaj zato, saj so gate bile tudi od znoja mokre. Resnično sem se ustrašil in nato vseskozi do grebena nad Latvico, lomastil malo glasneje, da bi odgnal še kakšnega plazilca, ki se je morebiti sončil ob tem lepem vremenu na teh grebenih.
Ja, nerodno. Vsaj za takšne kot sem jaz. Namreč, zelo se jih bojim. Verjetno napačna vzgoja, kaj pa vem. Tako pač je. Vendar sem se in se še sprašujem in razmišljam, kako odreagirati, če te ugrizne kakšen rejen modras, tam nekje visoko med skalovjem, kjer ni nobenega signala za GSM, si sam, do doline imaš par ur itd. Na južnih pristopih pa bo, kar se tega tiče, letos verjetno zeeeelo "veselo". :evil: Tako sklepam, ker sem v aprilu na Olševi videl tega nebodigatreba na koščku trave, vse okoli pa je bil še sneg.

Luki: četrtek, 17. maj 2007, ob 13.08 uri

Jaz sem lani na 7J vidu enga crnega, pa sem se ustavil. Pol je zasikal in videl da mu nic nocem... pa se je spokal s poti.

marco: četrtek, 17. maj 2007, ob 14.53 uri

izsesava strup iz rane
Strupa ne izsesavamo, saj se po nepotrebnem izpostavimo nevarnosti, da strup zaide v kako neznatno ranico v ustih (dlesni, zobje,…) in kot lahko sklepamo, ima kratko pot do naših možganov… malo nad rano pa trdno povežeš
Vendar pazimo, da ne zategnemo preveč in s tem ustavimo cirkulacijo krvi, saj nočemo omrtviti noge. Noga (recimo da te piči tam) bo otekla v celoti po 3-4 urah. "Nevarno" pa postane po 24 urah ko se pojavljajo slabost, glavobol, vznemirjenje, strah, hitro bitje srca, bolečine v mišicah, motnje vida, slinjenje, žeja, zaspanost, slabost in bruhanje, občutek mravljinčenja v okončinah, lahko pa celo omrtvičenje mišic in šok.
Učinek strupa lahko močno variira, saj lahko kača nadzira količino izločenega strupa. Dejstvo je, da je količina le tega omejena in obnavljanje strupa je dolgotrajno in pogojeno z zadostno količino uplenjene hrane. Torej sledi: kača v primerih opozorilnega ugriza ne ½zapravlja½ s strupom, saj ji je nujno potreben za preživetje in pogosto se zgodi, da so zaradi tega posledice ugriza minimalne. V primeru maksimalnega vbrizga strupa pa razen v skrajnih primerih (majhni otroci, slabo srce, alergija, razne bolezni,…), ni hujših posledic, bomo pa kak teden ali dva preležali doma pod zdravniškim nadzorom. A je kačin ugriz še vedno zdravi s protistrupom?
Načeloma se ne zdravi s protistrupom že par destletij iz naslednjih vzrokov: - razne alergijske reakcije na protistrup - porast ljudske odpornosti (smo že sami ½nabasani½ z različnimi strupi in torej nekako že odpornejši) - in kar je najpomembnejše, strupa pri nas najpogostejših strupenjač gada in modrasa sta si po sestavi toliko različna (kislinski?, bazični?,…), da če ne vemo 100%-natančno ali nas je pičil gad ali modras, ne rizkiramo s cepivom, saj je tudi cepivo različno (narejeno je na bazi strupa, katerga naj bi zdravilo) in nam lahko v napačni izbiri protistrupa, le-ta podvoji učinek ugriza. Večkrat sem že srečal gade in modrase, nakajkrat jih celo pohodil (kar sem opazil - kdo ve kolikokrat nisem opazil), pa tudi malo je manjkalo (5-10 cm), da bi jih nekajkrat nehote prijel, a me še niso ugriznili, najverjetneje iz zgoraj opisanih razlogov. Ne rečem pa, da ga niso ½fasali½ moji čevlji… Dosti časa preživim sam na pohodih v Snežniških gozdovih in srečal sem že vse živo, v vseh dimenzijah in v različnih sutacijah, a povem vam, da si vsako srečanje z drugimi vrstami štejem v čast in veselje ,seveda je velikokrat prisotna izdatna mera adrenalina, a jo kmalu nadomesti razum in zadovoljstvo. Kar se pa tiče nevarnih živali, se držim treh pravil: - medved je ena najlepših živali in ni nevaren, nevarno je naše obnašanje ob srečanjih z njim - pazi se jelena v ruku (paritveno obdobje, praviloma v zgodnji jeseni), saj takrat jeleni vidijo v vsaki premikajoči se pojavi morebitnega konkurenta, ki ga je potrebno nujno odstraniti ; - pazi se divje svinje z mladimi - in najpomembnejše, pazi se klopa.....sam sem cepljen proti klopnemu meningitisu, toda tu je še borelija…, in če je le možno se zaradi klopov v njihovem obdobju (baje da miga ob primerni vlažnosti na temp. nad 6°c, pa četudi je to pozimi in nekje do 30°c) ne zadržujem na prostem v naravi na višini med 100 m.n.m. in 1000 m.n.m., kar naj bi bil pas njihovega življenskega prostora. Sem ga pa videl že višje, kar pripisujem dejstvu, da ga divjad prenaša naokoli in ga hladne gozdne noči še niso pokončale. Pa še ena slikovito bogata povezava: [url]http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.swissherp.org/ Reptiles/Viperidae/Vipera/Vipera_aspis_atra.jpg&imgrefurl= http://www.swissherp.org/Reptiles/Viperidae/Viperidae.html&h= 283&w=425&sz=46&hl=sl&start=8&tbnid=4zH7UZz70aVWPM:&tbnh= 84&tbnw=126&prev=/images%3Fq%3Dvipera%2Bvipera%26svnum% 3D10%26hl%3Dsl%26lr%3D%26sa%3DG[/url] LP IN SREÈNO, PA UŽIVAJTE V NARAVI KAR JE ŠE IMAMO !

marco: četrtek, 17. maj 2007, ob 14.57 uri

Se opravičujem, tu je povezava: [url]http://images.google.si/imgres?mgurl=http://www.swissherp.org/Reptiles/Viperidae/Vipera/Vipera_aspis_atra.jpg&imgrefurl=http://www.swissherp.org/Reptiles/Viperidae/Viperidae.html&h=283&w=425&sz=46&hl=sl&start=8&tbnid=4zH7UZz70aVWPM:&tbnh=84&tbnw=126&prev=/images%3Fq%3Dvipera%2Bvipera%26svnum%3D10%26hl%3Dsl%26lr%3D%26sa%3DG[/url]

marfi: četrtek, 17. maj 2007, ob 16.25 uri

Najbrž si mislil tole: [url=http://www.swissherp.org/Reptiles/Viperidae/Viperidae.html][img:ae75e3f274]http://www.swissherp.org/Reptiles/Viperidae/Vipera/Vipera_aspis_atra.jpg[/img:ae75e3f274][/url].

igorz: četrtek, 17. maj 2007, ob 16.47 uri

Ob ugrizu kače v gorah se lahko mirno pokliče reševalce, če bodo le pogoji za letenje bodo prišli s helikopterjem, ker je to najbolj hiter in obziren prevoz.

marco: petek, 18. maj 2007, ob 9.37 uri

Najbrž si mislil tole:
ah....ja, ja....

andymann: ponedeljek, 21. maj 2007, ob 11.50 uri

sicer se ne nanaša na kače, ampak vendarle; kot je marco napisal, srečanje z divjo živaljo res postreže z obilo zadovoljstva (pa čeprav se najprej skor userjem ko v grmovju kaj zašumi, potem pa skoči kakšna srnica ven :oops: ), je res neke vrste privilegij, ki ga ne doživi vsakdo (npr. zapečkarji), potem pa čebulijo v medijih razne neumnosti ter razpravljajo o stvareh o katerih pojma nimajo! Govorim o temle:[url]http://www.nova.generacija.org/index.php?stran=vsebina&id=336&PHPSESSID=45f62a38313db41d5b9e7c207c575af1[/url] In to naj bi bili ljudje, ki bodo v prihodnosti krojili slovensko politiko :!: Spoštovani SLS-ovci: moja šapa tud vžge pa zobe imam še močne :evil:

marco: ponedeljek, 21. maj 2007, ob 14.51 uri

Ja.....SRAMOTA!!! Že dolgo ne štejem več svojih srečanj z medvedi, pa razen šoka in hudega izliva adrenalina (a veste da ima nekek kiselkasto-kovinski okus, ko ti rukne celo v ustnih žlezah ven?), še nisem imel neprijetne izkušnje z medvedi. Neko leto, mislim da pred petimi leti, sem imel 12 srečanj, potem neko leto kar pet medvedov naenkrat in sicer medvedko z dvemi cca 10-mesečnimi mladiči, ter dva cca 3-letna samca, ki sta ji sledila, če bi slučajno kaj ½ratalo½,... In vse to na razdaljah 10 do 50m! - brrr... Pa da ne omenim srečanja ½bogu iza nogu½ v nekem rezervatu z kar 320-kilskim (so mi posredovali težo kasneje strokovnjaki) črnuhom, sam, ko sem po začetnem šoku, razen strahospoštovanja in veselja, čutil le zaskrbljenost za medevedovo zdravje, saj jo je tako ucvrl, da je kar manjše drevje izginjalo pred njim in še kake 15 min. sem poslušal lomastenje in valjenje skal. Pa še bi lahko našteval... Dejstvo je, da smo ljudje krivi za stanje, kakršno je iz sledečih vzrokov: -pred 15-imi leti sem v Snežniških gozdovih lahko kvečjemu srečal kakega gozdarja, državnega lovca - čuvaja, planince strogo na pl. poteh, ostale bi pa lahko naštel s prsti ene roke, saj takrat gozdovi niso bili zanimivi kot so danes, pa še ½specijalke½ si dobil le po vezah (JLA) in je divjad imela kar mirno življenje v SVOJEM okolju -danes je v naravi pravi naval raznih športno-rekreativnh aktivnosti in miru ni več -po balkanskih vojnah je resda prišlo kar nekaj divjadi v Slovenijo, a so se tudi vrnile, ko se je tam umirilo -IN NAJPOMEMBNAJŠE...ko smo stopili v EU, je ta prepovedala uvoz medvedjega mesa iz Slovenije, ker so bili medvedi hranjeni z mrhovino. Sledila je ukinitev mrhovišč (razen nekaterih skritih), ampak to je pomenilo, da so medvedi izgubili bogat vir beljakovin in uganite, kje so jih potem iskali...ovce, ½urejena½ smetišča,...Posredno so se pojavili tudi drugi problemi, divji prasci so se tudi hranili s to mrhovino in ko jo je zmanjkalo, so začeli riti po jasah in lazih v iskanju 4-cm ličink majskega hrošča, rezultat so bili uničeni travniki, jase njive,... pa še in še, a o tem kdaj drugič... Zanimivo je, da so za to lovci in politiki vedeli, a jim je to stanje odgovarjalo, saj je medved postajal v javnosti ½nevarna zver, ki jo je potrebno, če ne že iztrebiti, ji vsaj drastično zmanjšati populacijo½ in za vse so krivili Evropo, tako, da je celo ta Evropa, ki ni neumna, dovolila ponovno hranjenje z mrhovino, vendar pod nekakim veterinarskim nadzorom -št. medvedov resda raste, medvedke imajo celo po tri mlade hkrati, kar je bilo nedolgo tega skoraj čudež, a to zaradi pretiranega hranjenja z mrhovino, koruzo, dropi (ostanki stiskanega sadja),...skratka, pri nas jih kar gojimo -politika v Sloveniji je naklonjena lovskemu lobiju, ki hoče imet gojene medvede in jih s tem pridno trži, pa tu ni mišljena sama gola cena odstrela, tu so še veze z pomembnimi politiki, gospodarstveniki, bogatuni in drugimi vplivnimi ljudmi tako domačimi kot tujimi, ki uživajo na teh lovih, pogonih,... -v vsem tem so še mediji, ki kot vemo žal močno vplivajo na našo miselnost, v mislih imam predvsem Slovenske novice, saj vodijo pravo kampanjo proti medvedom Kaj jaz storim ob bližnjih srečanjih? Najprej se umirim, roke so obvezno ob telesu, obrnjene dlani stran od medveda, saj DVIGNJENE ROKE POMENIJO V SVETU ZVERI NAPAD, ravno tako odprte dlani usmerjene proti živali; glava je rahlo sklonjena in obrnjena vstran od medveda (ne obrnemo mu hrbta!), pogled mora biti usmerjen v tla in NIKOLI V OÈI MEDVEDA, saj to je izziv na spopad; z vsem tem mu povemo, da sprejemamo njegovo prevlado na tem območju. V 99% primerih se bo medved umaknil, nakar se MIRNO (NE BEŽATI, KER MU LAHKO PREBUDIMO LOVSKI NAGON) umaknemo. Èe pa se že spravi nad nas in nismo imeli možnosti umika na varno (na drevje znajo splezati le mlajši medvedi), je vse kar lahko storimo to, da zaščitimo svojo glavo in se stisnemo v fetus položaj na tleh, saj pri takem obnašanju dobimo le eno ali dve ½vzgojni½. Ne se braniti, ker so posledice lahko drastične, saj ne pozabimo, da je medved vsaj 3-krat močnejši od nas, nekateri pa tudi 20-krat in več. LP pa SREÈNO!

penzionist: ponedeljek, 21. maj 2007, ob 14.55 uri

In to naj bi bili ljudje, ki bodo v prihodnosti krojili slovensko politiko :!:
Groza ... mrbit nam bo pa EU izplačala kako odškodnino, če nam bodo taki zavladal?

andymann: nedelja, 29. julij 2007, ob 17.35 uri

Zadnjič sem na Okrešlju videl tako kačo: [img:b9a24c97bb]http://andymann.moj-album.com/slike/4718317/X2AbweMbR_oDXwo1.v.jpg[/img:b9a24c97bb] [img:b9a24c97bb]http://andymann.moj-album.com/slike/4718317/7rDu36cEDKPkbtys.v.jpg[/img:b9a24c97bb] A mi lahko kdo pove, katera kača je to? Sicer sem pogledal po netu, vendar nisem prepričan katera je.

Marijan: nedelja, 29. julij 2007, ob 19.02 uri

Glede na fotografijo menim, da je to čisto običajen gož (navadni gož, Elaphe longissima). Èe se je pa poleg tega še prijazno obnašal, je pa to prav zagotovo! :-) Lep pozdrav: Marijan

marek: torek, 15. julij 2008, ob 21.49 uri

Že zgoraj je bila debata o podobni kači, ampak slik nad mano ne morem odpreti. Katera kača je tole: [url=http://shrani.si/?1t/es/4IAXKkAi/pict0211.jpg][img:64685ee550]http://shrani.si/t/1t/es/4IAXKkAi/pict0211.jpg[/img:64685ee550][/url] Po ogledu opisov in slik na netu bi rekel, da je to gad. Pravijo, da je pogosto popolnoma črn, kot je ta. Tudi v temle članku se vidi podobnost z "mojim". [url]http://24ur.com/novice/slovenija/uboj-kace-kot-krivolov.html[/url] Èe lahko kdo potrdi oz. ovrže mojo domnevo !? Sicer pa najino srečanje ni bilo prav prijateljsko, kajti po nesreči sem ga pohodil. :( Klepetal sem, medtem ko nam je prečkal kolovoz. Šele dekle , ki je bilo za mano mi je povedalo, da sem pohodil kačo. Mal se je zvijal, a dokaj zanesljivo odvijugal naprej v gozd - na srečo!!! Bil je pa še mlad, kajti na oko ni presegal 35 cm. Neverjetno, da sem videl v zadnjh tednih 3 kače, prej pa dve leti nič... od tega eno belouško na dvorišču.

panda: sreda, 16. julij 2008, ob 9.59 uri

Imaš prav. Gad. :lol:

andymann: sreda, 16. julij 2008, ob 11.06 uri

Že zgoraj je bila debata o podobni kači, ampak slik nad mano ne morem odpreti.
js ne vem kaj se je z linki zgodilo :x sem porihtal, da se zdej vidi.

Rožle: petek, 18. julij 2008, ob 12.28 uri

Da se še jaz pohvalim s svojim pitonom... Tale kačica je bila najdena ta teden na Kresniškem vrhu - po moji nestrokovni oceni je to smokulja. Baje naj bi se pri nas najlažje ločilo med strupenimi in nestrupenimi kačami prav po obliki zenic. Nerodno je le, da se je potrebno od blizu zazreti v oči :lol: [url=http://shrani.si/?6/za/27u48APl/piton1.jpg][img:3e5552e05e]http://shrani.si/t/6/za/27u48APl/piton1.jpg[/img:3e5552e05e][/url]

Matej_K.: petek, 18. julij 2008, ob 13.28 uri

Ne vem če je tole smokulja. Nestrupene kače ponavadi nimajo tako srčaste oblike glave. :?:

Rožle: petek, 18. julij 2008, ob 22.48 uri

Ne vem če je tole smokulja. Nestrupene kače ponavadi nimajo tako srčaste oblike glave. :?:
Zenice je imela okrogle. To sem lahko opazil, ker ima moj mobilnik tako širokokoten objektiv, da ga je bilo treba približat na razdaljo manj kot 30 cm. Baje naj bi bila smokuljina podobnost z gadom naravna prilagoditev, ki ji omogoča lažje preživetje. Še en link: [url]http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=152[/url]