FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

spleza: petek, 8. junij 2007, ob 23.06 uri; ogledov: 0

19.05.07 Bavški Grintavec z juga, iz Soče, prekrasen pristop! :P Kratko vabilo, gornji datum spreglejte, je irelevanten. Pot je markirana. Èe se namenite spustiti s prelaza Vršič, boste rdečo puščico v vasi Soča na desni zagotovo zgrešili (s te strani je od ceste pomaknjena toliko navzgor, da je ne boste opazili). Sam sem lagodno rešil problem. Ko zagledam ženico, ki ob cesti že navsezgodaj pleve, ustavim. Vrniti se je bilo potrebno kakšnih dvesto metrov, ob tablici - Bavški Grintavec, 4.30 ure - je prostora za štiri osebna vozila (na travi). Zapuščeni zaselek Lemovje. Kaj naj rečem ... Skorajda neresnična dušna travna terasa nad Trento! Tu se lahko dovzetost globoko naužije ... Nad umirjenostjo kmalu ponovno v gozd, na kratko prek odprtih pobočij ter zopet vanj... Prav nenavadno grčasta so tista številna drevesa! Stezica pred izstopom izpod krošenj zavija v levo. Sledi (meni) najlepši del poti. Prečnica proti Planini Nad Sočo! Prava odprta gorniška razglednica! :P Lagodno se sprehodiš z rokami v žepih po mojstrsko najdeno vodenem robu. Na takšnih preprosto obnemim! Pred lovskim hramom stoji [i:f7e571cd3a]viharniški[/i:f7e571cd3a] wc. 8) Pot po planini je malce težje sledljiva (od lesenjače naprej se na kratko celo povsem izgubi), a brez panike-v gornjem desnem vogalu se ponovno pokaže in do vrha ne odstopa prav veliko od zadane smeri. Za krajšim ovinkom smo na melišču. Ostro oko že lahko zapazi križ na temenu. Vršno pobočje je tudi najtežji del vzpona (tehnično), ki pa vendarle kaže bolj kot ne prijazen obraz. Še najzahtevnejši je kratek, dobro razčlenjen žlebič, v katerem je treba previdno (predvsem med sestopom). Sam sem šel s palicami ... Do preloma grebena nekaj korakov od vpisne skrinjice nas loči (le) še travno-skalna strmina. Razgledi z [i:f7e571cd3a]Bavca[/i:f7e571cd3a] dobesedno jemljejo sapo! Ko si jih ponovno pričaram, zmanjka tudi besed ... Pa saj, več povedo fotke. Tako. Na kratko. Mimogrede, med potjo sem imel priložnost srečati dva nedvomno izkušen(ejš)a starejša kerlca. Tam ... kjer sta si onadva drznila sestopiti ... tja gori in čez celoten greben letos poskusim dvodnevno povezati niti! :D Mi je eden dejal, »Dvojka? Aha ... pa tudi kakšna trojka!« P.s. Pot ni kratka, največjo pozornost pa zagotovo zasluži prisotnost VROÈINE! Torej – če kje, naj tu obvelja, kmalu iz postelje! Pa dovolj tekočine. 8) Turo iz srca priporočam! Pa sončka ne pozabite vzeti s seboj. :D [url=http://www.moj-album.com/album/7848472/]Popoln dan![/url]

spleza: petek, 8. junij 2007, ob 23.06 uri

19.05.07 Bavški Grintavec z juga, iz Soče, prekrasen pristop! :P Kratko vabilo, gornji datum spreglejte, je irelevanten. Pot je markirana. Èe se namenite spustiti s prelaza Vršič, boste rdečo puščico v vasi Soča na desni zagotovo zgrešili (s te strani je od ceste pomaknjena toliko navzgor, da je ne boste opazili). Sam sem lagodno rešil problem. Ko zagledam ženico, ki ob cesti že navsezgodaj pleve, ustavim. Vrniti se je bilo potrebno kakšnih dvesto metrov, ob tablici - Bavški Grintavec, 4.30 ure - je prostora za štiri osebna vozila (na travi). Zapuščeni zaselek Lemovje. Kaj naj rečem ... Skorajda neresnična dušna travna terasa nad Trento! Tu se lahko dovzetost globoko naužije ... Nad umirjenostjo kmalu ponovno v gozd, na kratko prek odprtih pobočij ter zopet vanj... Prav nenavadno grčasta so tista številna drevesa! Stezica pred izstopom izpod krošenj zavija v levo. Sledi (meni) najlepši del poti. Prečnica proti Planini Nad Sočo! Prava odprta gorniška razglednica! :P Lagodno se sprehodiš z rokami v žepih po mojstrsko najdeno vodenem robu. Na takšnih preprosto obnemim! Pred lovskim hramom stoji [i:f7e571cd3a]viharniški[/i:f7e571cd3a] wc. 8) Pot po planini je malce težje sledljiva (od lesenjače naprej se na kratko celo povsem izgubi), a brez panike-v gornjem desnem vogalu se ponovno pokaže in do vrha ne odstopa prav veliko od zadane smeri. Za krajšim ovinkom smo na melišču. Ostro oko že lahko zapazi križ na temenu. Vršno pobočje je tudi najtežji del vzpona (tehnično), ki pa vendarle kaže bolj kot ne prijazen obraz. Še najzahtevnejši je kratek, dobro razčlenjen žlebič, v katerem je treba previdno (predvsem med sestopom). Sam sem šel s palicami ... Do preloma grebena nekaj korakov od vpisne skrinjice nas loči (le) še travno-skalna strmina. Razgledi z [i:f7e571cd3a]Bavca[/i:f7e571cd3a] dobesedno jemljejo sapo! Ko si jih ponovno pričaram, zmanjka tudi besed ... Pa saj, več povedo fotke. Tako. Na kratko. Mimogrede, med potjo sem imel priložnost srečati dva nedvomno izkušen(ejš)a starejša kerlca. Tam ... kjer sta si onadva drznila sestopiti ... tja gori in čez celoten greben letos poskusim dvodnevno povezati niti! :D Mi je eden dejal, »Dvojka? Aha ... pa tudi kakšna trojka!« P.s. Pot ni kratka, največjo pozornost pa zagotovo zasluži prisotnost VROÈINE! Torej – če kje, naj tu obvelja, kmalu iz postelje! Pa dovolj tekočine. 8) Turo iz srca priporočam! Pa sončka ne pozabite vzeti s seboj. :D [url=http://www.moj-album.com/album/7848472/]Popoln dan![/url]

Mukica: sobota, 9. junij 2007, ob 8.53 uri

Se strinjam s popolnim dnem :lol: si me že navdušil

spleza: sobota, 9. junij 2007, ob 22.23 uri

Me veseli, Mukica! Vtise pa le prelij po opravljeni poti. :D Srečno.

pismo1: sobota, 9. junij 2007, ob 22.31 uri

Nekaj slik še posebej vleče :idea: