FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: torek, 12. junij 2007, ob 2.54 uri; ogledov: 0

Poletna sezona se počasi začenja in potrebno bo skovati načrte. Ker k temu sodi tudi informiranje, se obračam na vas s prošnjo za kakšen nasvet glede pristopa iz Krnice na Oltar. Opis iz vodnika (Manj znane...) poznam, bolj me zanimajo kakšne osebne izkušnje ali kakšni majhni, a koristni nasveti. Fajn bi bila morda kakšna primerjava s kakšno drugo turo, daleč najbolj pa bi bil vesel kakšne fotke. Sem že precej brskal po spletu, pa neke res dobre fotografije nisem našel...niti z vrha Oltarja v tisti smeri ne, nekaj jih je bilo blizu, ampak prav tistega grebena pa nisem našel na nobeni. Še najbližje je [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/030730_4.html]ta[/url] od M&M, vendar pa je, če stvar prav interpretiram, to drugi del prečenja (od škrbine proti Ponci). Sam sem tudi že bil dvakrat gori (obakrat iz Vrat), enkrat brez fotoaparata (pozabljivost), enkrat pa v zelo gosti megli, tako da v mojem arhivu žal ni nič... Hvala in LP!

mariborcan: torek, 12. junij 2007, ob 2.54 uri

Poletna sezona se počasi začenja in potrebno bo skovati načrte. Ker k temu sodi tudi informiranje, se obračam na vas s prošnjo za kakšen nasvet glede pristopa iz Krnice na Oltar. Opis iz vodnika (Manj znane...) poznam, bolj me zanimajo kakšne osebne izkušnje ali kakšni majhni, a koristni nasveti. Fajn bi bila morda kakšna primerjava s kakšno drugo turo, daleč najbolj pa bi bil vesel kakšne fotke. Sem že precej brskal po spletu, pa neke res dobre fotografije nisem našel...niti z vrha Oltarja v tisti smeri ne, nekaj jih je bilo blizu, ampak prav tistega grebena pa nisem našel na nobeni. Še najbližje je [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/030730_4.html]ta[/url] od M&M, vendar pa je, če stvar prav interpretiram, to drugi del prečenja (od škrbine proti Ponci). Sam sem tudi že bil dvakrat gori (obakrat iz Vrat), enkrat brez fotoaparata (pozabljivost), enkrat pa v zelo gosti megli, tako da v mojem arhivu žal ni nič... Hvala in LP!

Marijana & Marko: torek, 12. junij 2007, ob 18.33 uri

Greben Ponca - Oltar z Rokava: http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/050723_1.html Pa še ena, kjer se lepo vidi pravi-zasnežen žleb, ki privede na greben (leva škrbinica): http://www2.arnes.si/~mcuder/arhiv_slike/061229_10.html Težave na grebenu od škrbine do Oltarja so okoli I, presenetljivo res nič posebnega, le na rolerje in zagruščenost je potrebno paziti, ker je stvar pač zračna. Iz Dnine na greben pa ne poznava, je pa vsaj zgoraj na grebenu zabit klin za spust.

mariborcan: torek, 12. junij 2007, ob 21.12 uri

Hvala, glede žleba in škrbine mislim, da ne bi smelo biti več dvomov. Èe ima še kdo kako sliko prav z grebena ali pa z vrha Oltarja v tej smeri, pa bi je bil vesel. Upam pa, da čim prej najdem čas, da si grem stvar ogledat od blizu...! P.S.: Ima kdo kakšno pametno idejo, kako najlažje priti iz Vrat (sem bi sestopil) nazaj v Krnico? Razmišljal sem o kolesu, ampak je problem s transportom do tja (nimam kakega nosilca za avto) pa tudi ne vem, če bi ga bilo možno kje tam varno deponirati (mislil sem, da bi morda lahko prepričal pobiralca parkirnine, ampak kdo ve). Ali pa, če bi si kje tam sposodil kolo, ve kdo morda, če jih v Mojstrani kje posojajo? Ali pa, če ima kdo kakšno številko taksija v tistem delu Slovenije (Mojstrana, Kranjska gora)? No, možnost je tudi bus Mojstrana-Kranjska gora, ampak je pa tu potem že kar nekaj hoje zraven (na obeh straneh) :?

brane: torek, 12. junij 2007, ob 22.18 uri

Turo smo opravili 25.6. 2003 in če se hočeš izogniti spustu po vrvi jo je najbolje zastaviti z dvema avtomobiloma ( enega pred potjo v Krnico, drugega pa pred stezo za Poldov rovt oz. do bivaka II) Torej do Velike Dnine najbrž pot že poznaš.Treba je nato samo nadaljevati do zatrepa Velike Dnine in popolnoma na koncu v zatrepu nekako na sredini ko v zatrepu prideš do ostenja se ti odpre nekašna neizrazita skrotasta grapa oz. širok neizrazit žleb. Po njem rahlo v levo plezamo v lažjem plezanju kratek čas do majhne izravnave. ( takrat je bil na izravnavi tam večji kup kamenja z leseno palico na sredi )Tam te pričaka ključno mesto vzpona :skrajno levo je strm težko plezljiv greben, zraven proti desni ozek žleb in še nekoliko bolj desno širši bolj izrazit žleb z skokom na sredi. Ravno ta je pravi.Skok izgleda od daleč lažji ko pa pridemo do njega se izkaže daje kar zelo siten. ( brez dvoma je to ključno mesto in čeprav sem v zadnjem opisu Monte Sernia izjavil da ocen ne dajem se tu tako tudi povsem pridružujem opisu zahtevnosti avtorja vodnika Habjana in trdim da je treba splezati sicer kratko a kar krepko dvojko) Od tam naprej se povzpnemo po žlebu nekoliko v desno proti grebenu ( v tem žlebu so že klini za spust po vrvi). Na grebenu zelo zračno in pozor krušljivo.Sledimo grebenu v desno v smeri vrha.Ko po kratkem grebenu rahlo sestopimo v ozko in krušljivo škrbino ( pogled v levo navzdol seže v zgornji krak kačjega jezika ) se nam odpre stena oz. greben ki je v levo in desno povsem prepaden ??? !! Nadaljujemo direktno do njega in tam ugotovimo da nas pričaka najlepši in res uživaški del ture. Po glavnem grebenu plezamo z številnimi oprimki in res uživamo ter v tem enkratnem plezanju zlahka dosežemo vrh. Z vrha smo sestopili po klasiki do bivaka II ter od tam do Poldovega rovta.Tam smo imeli od prijateljev, katere smo slučajno zjutraj srečali v Dnini ko sta začela vzpon na Veliko Martuljško Ponco nato prevoz nazaj do izhodišča. Res veličastna tura v divjem okolju v osrčju Martuljških velikanov. P.S. Slikc ti žal ne morem poslati ker takrat še nisem imel digitalca.

mariborcan: torek, 12. junij 2007, ob 23.12 uri

Super! Hvala obema!

mariborcan: petek, 3. avgust 2007, ob 6.32 uri

V sredo, 01.08.2007, smo (končno) opravili turo na Oltar iz Krnice. Začelo se ni najbolje, saj smo najprej že takoj na začetku avtoceste (v območju priključka Maribor jug) povozili neko manjšo žival (verjetno jazbec, vendar je nismo dobro videli in tudi se ne spoznam najbolje na te živali, tako da ne morem potrditi; škoda na avtu minimalna, nesrečni štirinožec pa mislim, da ni imel možnosti za preživetje), nato pa sem na izhodišču še ugotovil, da v prtljažniku ni mojih gorniških čevljev, ki jih je oče, iz ne vem kakšnega razloga, vrgel ven in jih ni dal nazaj noter. Na veliko srečo je imel oče zraven svoje stare čevlje, ki so njemu na srečo nekoliko preveliki in s tem meni le za eno številko premajhni (isti model kot moji stari čevlji, vendar eno številko manjši) in ki sem jih tako lahko za silo uporabil; za vsak slučaj pa so v očetov (kazen mora biti ) nahrbtnik romali še moji stari teniski, ki so tudi bili v prtljažniku (hehe, marsikaj smo vozili sabo, le mojih čevljev ne - niti novih niti starih :?). Po teh začetnih težavah se je tura lahko pričela in brez posebnosti smo prišli do Velike Dnine ter čez dolgo in strmo melišče (bolj dolgo in bolj strmo kot sem imel v spominu, vendar pa prekrasen ambient odtehta vse hudo) do stene. Glede opisa skoraj nima smisla, da kaj veliko dodajam, saj je branetov opis povsem točen. Najprej torej z najvišje točke melišča po neizraziti grapi/skrotju rahlo proti levi do izravnave, kjer rahlo proti desni hitro prepoznamo skok, ki je ključno mesto. Èezenj je verjetno možnih več variant, mi smo ga ugnali s prečnico od leve proti desni (klini), kar niti ni posebno težavno in je tudi kratko, vendar pa zelo izpostavljeno in zato psihično neprijetno (poleg naše variante je verjetno možno tudi po kotu po levi, kjer sem prav tako videl klin). Nad skokom po žlebu še nekoliko poplezamo in smo v kratkem na grebenu. Glede na opise sem se doma najbolj bal sledečega odseka grebena, ki naj bi bil, do začetka lepšega sveta z bolj trdno skalo, zelo izpostavljen in krušljiv, vendar pa niti ni tako hudo in je tudi precej krajše in orientacijsko lažje, kot sem pričakoval. Za škrbinico, v kateri dosežemo greben, najprej splezamo proti desni razmeroma položno in nič kaj težko na stolp, kjer se sprva bojimo, kaj nas bo čakalo na drugi strani, vendar pa se odpre lep prehod tik pod grebenom na desni strani. Po tej prečnici čisto malo sestopimo v škrbinico in že smo na začetku najlepšega dela. Èaka nas gladek in ravno prav strm ter razčlenjen greben z odlično skalo, katerega preplezamo v čudovitem 8) plezanju, ki pa ga je žal kar prehitro konec. Višje se greben "zlije" s steno in znajdemo se v razbitem in manj preglednem, vendar še vedno kar lahkem svetu. Najbolje se je držati kar po sredini navzgor, kjer poteka nekakšna grapa, na vrhu katere na levi strani zagledamo poličko, po kateri pride normalka iz Vrat, ki se ji priključimo. Še skozi kaminček na oster greben in po njem nekaj metrov do vrha. Sestopili smo po meliščnem ekspresu v Vrata (v spodnjem delu se je pokazal efekt premajhnih čevljev, tako da so tudi teniski iz očetovega nahrbtnika doživeli uporabo), se sprehodili pod Galerijami, nato pa na štop (hvala gospodu, ki nam je ustavil) do Mojstrane, kjer smo počakali na popoldanski avtobus čez Vršič, ki me je odložil nekaj minut od avta. Na koncu ne morem reči kaj dosti drugega kot čudovita tura, ena najlepših, ki sem jih kdaj prehodil. Najprej prelep ambient v samotni in divji Veliki Dnini, nato čudovito plezanje na grebenu, super razgled z vrha (nam ga je sicer nekoliko pokvarila megla, ki je večino časa zakrivala južno stran), na koncu pa še ekspres sestop. Tehnično se mi tura sploh ni zdela posebej težka, težaven je edino skok v žlebu pod grebenom, pa še ta bolj psihološko. Krušljiv in izpostavljen (tako opisi) začetni del grebena tudi ne predstavlja večje težave, meni se je greben Rakove špice, ki sva ga prehodila zadnjič, zdel dosti bolj neprijeten (strmo in z drobirjem posuto skrotje in skalne plošče in zelo izpostavljeno). Izpostavljenost na grebenu je sicer prisotna, ampak ni pa na nobeni strani čisto odrezano, tako da je pri vzponu ne čutimo kaj preveč in več ali manj samo uživamo. Bi pa bila stvar verjetno nekoliko drugačna, če bi tu poizkusili sestopiti, saj se mi zdi greben ravno dovolj strm, da bi bilo verjetno smiselno sestopati "rikverc", kar pa ni ravno prijetno (človek pač ni ustvarjen za hojo nazaj) in je tudi zamudno, tako da je sestop v Vrata kar prava izbira, čeprav prinaša logistične težave. No, glede sestopa v Vrata naj že dodam, da ga nima smisla podcenjevati, saj je kar izpostavljeno, na skalah pa je dosti drobirja. Seveda pa je treba mojo oceno težav (če je morda izpadla prelahka) vzeti nekoliko relativno glede na opise in moja pričakovanja - nikakor ne gre za navadno brezpotje, sprehod, kjer bi tu in tam pač prijeli za kako skalo ali preplezali manjšo pečino. "Obregnem" naj se še ob [url=http://www2.arnes.si/~mcuder/popravki_mzpsg.html]Habjanovo dopolnilo opisa iz knjige[/url], ki je očitno nekoliko preveč natančno, saj meni nekaterih opisanih prehodov in skalnih oblik na delu od mesta, kjer dosežemo greben, do začetka lepega dela (na odseku, ki me je, tudi zaradi tega opisa, najbolj skrbel) enostavno ni uspelo najti (dopuščam pa možnost, da je Habjan na greben prišel na katerem drugem mestu, tako da ne bom trdil, da opisan teren ne obstaja). Super tura, priporočam! Slike sledijo v kratkem (bom tukaj dodal link)... Za konec še vprašanje: pozna kdo (osebne izkušnje) pristop na opisan greben iz Martuljka skozi Kačji jezik? Zgornji del, ki je viden z grebena, se mi ni zdel težek in je tudi kopen, ne vem pa kako je bolj spodaj (so v kopnem kakšni skoki ali je morda celo vedno zasneženo)... LP

Marijana & Marko: petek, 3. avgust 2007, ob 12.20 uri

Za konec še vprašanje: pozna kdo (osebne izkušnje) pristop na opisan greben iz Martuljka skozi Kačji jezik? Zgornji del, ki je viden z grebena, se mi ni zdel težek in je tudi kopen, ne vem pa kako je bolj spodaj (so v kopnem kakšni skoki ali je morda celo vedno zasneženo)...
Pomladi, ko je zalit, je sicer strmo, a ni sile in je prav luštno, je pa verjetno dolgo časa notri sneg. V kopnem naj bi bila pa težavnost I, glede na vodniček Martuljek.

mariborcan: petek, 10. avgust 2007, ob 1.55 uri

Slike s ture dodane 8) ! [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/8868587/[/url] P.S. Še vedno me interesira Kačji jezik...predvsem to, ali ta stvar sploh kdaj odkopni ali je vedno treba računati na sneg/led?

Domen: petek, 7. avgust 2009, ob 20.56 uri

Ta tura nosi v mojem dnevniku sicer že nekoliko starejši datum, pa vendar me nekoliko čudi, ko vsi omenjate težji skok med plezanjem iz Dnine na greben. Sam sem vstopil na najvišji točki melišča, v nekakšni neizraziti in precej podrti grapi, potem pa mislim da sem 2x (1x zagotovo) prestopil v grapo levo in na greben prišel brez posebnih težav, povsem na njegovem levem koncu. Prav nobenega klina ni bilo nikjer in ni bil niti potreben. Še najtežje je bilo, ko je bilo potem potrebno prečiti celoten greben, kjer se spomnim predvsem tega, da je bil mestoma kar izpostavljen in da sem vsaj v treh grapah, ki so na greben peljale bolj desno od "moje", opazil klin v skoku pod grebenom. Treba se je torej držati precej levo, vendar ne že v samem vstopu (sedaj se ne spomnim točno zakaj), ampak se levo premikamo, ko smo že v steni, tako da ne greben pridemo povsem pod grebenom Ponce. Kar se morebitnega sestopa po tej smeri tiče, ga tudi sam ne priporočam, predvsem zaradi krušljivosti, stena pod grebenom pa seveda tudi ni ravno položna.