ponedeljek, 13. maj 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Škrlatica

AxlRose: ponedeljek, 18. junij 2007, ob 12.24 uri; ogledov: 1
Mi lahko kdo predlaga pot na Škrlatico? Mislim predvsem na to, katera je najlepša od teh, težavnost in pa približen čas trajanja: - iz jugovzhodne smeri iz doline Vrat, - s severa iz Krnice - s Kriških podov preko Dolkove špice Kakše pa so razmere sedaj na poti? Je še kaj snega? najlepša hvala AxlRose

Odgovori

AxlRose: ponedeljek, 18. junij 2007, ob 12.24 uri
Mi lahko kdo predlaga pot na Škrlatico? Mislim predvsem na to, katera je najlepša od teh, težavnost in pa približen čas trajanja: - iz jugovzhodne smeri iz doline Vrat, - s severa iz Krnice - s Kriških podov preko Dolkove špice Kakše pa so razmere sedaj na poti? Je še kaj snega? najlepša hvala AxlRose
tine: ponedeljek, 18. junij 2007, ob 12.52 uri
Vse so lepe. Meni zelo lepa je ta iz Vrat. Iz kKrnice je precej dolga, če pa greš s Kriških podov pa je priporočljivo, da tam prespiš med vzponom ali sestopom je pa tvoja stvar oz. odvisno kako boš splaniral turo. Tine
mariborcan: ponedeljek, 18. junij 2007, ob 13.03 uri
Vse poti se združijo v Zadnjem Dolku - pred vstopom v steno Škrlatice. Do tja je tista iz Vrat najbolj direktna, več ali manj samo vzpon. Poti iz Krnice in s Kriških podov se združita že prej, na vrhu Kriške stene. Je pa do tja s Kriških podov razmeroma blizu, iz Krnice pa kr daleč in naporno (najprej po celi dolini, pa tudi stena ni ravno čisto kratka). Od tam dalje do Zadnjega Dolka pa je nato nekaj vzponov in spustov, največja izguba višine je spust z Rdeče škrbine v Zadnji Dolek. Iz Krnice je tako najbolj naporna in najdaljša, tudi iz Vrat je kar daleč, ampak se v enem dnevu vseeno komot pride, najkrajše in najmanj naporno pa je s Kriških podov, vendar pa je treba seveda najprej priti do tja. Za pot iz Vrat je morda smiselno omeniti južno lego, tako da je v poletni vročini zelo priporočljiv zgodenj odhod. Po težavnosti so vse podobne, ker je najtežji del tako zadnja stena, ki je za vse poti enaka. No, če greš iz Krnice, imaš vmes še Kriško steno, ki pa je podobne težavnosti in tako ne bi mogel reči, da je tista pot zaradi nje tehnično težavnejša. Najlepša pa pač kako vzameš, največ različnih scen boš imel iz Krnice, tam je tudi več plezanja, če te to veseli. Je pa daljše, bolj naporno. Iz Vrat mogoče bolj enolično, ampak vseeno lepo. Èe imate dovolj kondicije in ste dovolj hitri, torej priporočam iz Krnice...je pa tura na Škrlatico lepa, ne glede na to, od kod greš, tako da tudi iz Vrat ne boste kaj dosti prikrajšani. Èasovno se sam ne spomnim več točno, zato ti lahko prepišem iz vodnika (100 SLO vrhov, podobno je tudi drugod): iz Vrat 5-6 h, s Kriških podov 4 h, iz Krnice 6-7 h. Glede snega pa ne vem, nisem še letos uspel priti kam v gorski svet :(. Ampak bi rekel, da iz Vrat ne bi smeli imeti težav, iz Krnice pa zna biti pod steno še kakšno snežišče (POZOR: to so samo moja predvidevanja). Lahko mogoče probaš poiskat na internetu kakšne aktualne slike (kar nekaj uporabnikov objavlja utrinke s svojih izletov), morda katera prikazuje razmere na izbrani poti. Vzemi še sam kakšen vodniček v roke (ni treba kupovati, lahko si recimo sposodiš v knjižnici), če si teren težje predstavljaš, še zemljevid, pobrskraj še malo po internetu, pa mislim, da bi moral biti dovolj informiran za uspešno turo. Škrlatica je lep vrh v zelo lepem okolju (dober razgled na ostale težje dostopne martuljške velikane), tako da ste dobro izbrali, edino pazite na lepo vreme, ker boste v megli za marsikaj prikrajšani. LP
Filip: ponedeljek, 18. junij 2007, ob 13.05 uri
Jaz sem "vzel" Škrlatico iz Krnice. Pravzaprav sploh ni bila v planu, ampak ko sva malicala na vrhu Kriške stene in je bila ura šele približno deset ali enajst (je že nekaj let od tega in časov nimam v glavi, zapiskov pa ne pri sebi), sem zinil: "Kaj pa če bi skočila še na Škrlatico?" Mislila sva namreč samo do Kriških podov in naslednji dan čez Razor in Prisojnik nazaj do avta. Je pa še kar dolga tja, pa po sistemu dol-gor-dol-gor gre, nazaj pa seveda tudi. Kakšnih resničnih težav se ne spomnim, pot je seveda označena in zavarovana, tam čez Rdečo škrbino je precej zdrsano in varoval ni, ker jih ni kam dati, ampak gre. Morda je še najmanj zavarovana Kriška stena, tam bi bilo malo zoprno iti dol. V glavnem, kar nekaj pred temo sva bila na Pogačnikovem domu, da sva se nato lahko naspala in se naslednji dan šla Kekca nad samotnim breznom. Èe bi se morala še isti dan vračati v Krnico, bi bilo to že preveč za naju. Najlepše bi se bilo spustiti v Vrata, ampak potem bi bilo to daleč od avta.
D29: torek, 19. junij 2007, ob 20.53 uri
Glede snega pa ne vem, nisem še letos uspel priti kam v gorski svet :(. Ampak bi rekel, da iz Vrat ne bi smeli imeti težav, iz Krnice pa zna biti pod steno še kakšno snežišče (POZOR: to so samo moja predvidevanja).
Pod kriško steno je snežišče le še pred vstopom v steno, sneg je bil v nedeljo okoli poldneva v spodnejm delu mehak, bolj ko se je postavljal pokonci bolj je pridobival na trdoti. Cepin ne bo odveč. V steni se pot snegu izogne, železje je v dobren stanju, le malo več grušča je na poti. Nekaj manjših snežišč je proti Dolkovi špici. Bo pa verjetno sneg še v grapi, ki pelje do JZ grebena. Še čas. Malo naju so priganjali oblaki, malo popoldanske obveznosti. Od Ruskega križa do vrha stene slabe tri ure in pol. Je pa res bolje sestopiti v Vrata. Dare
Rožle: torek, 19. junij 2007, ob 22.09 uri
Meni je bilo bila na Škrlatico še najbolj všeč varianta iz Krnice preko Kriške stene, pa potem po "bližnjici" preko Dovškega Gamsovca do Rdeče škrbine in naprej. Koliko časa sem takrat porabil, nimam pojma. Vem le, da so proti večeru vrhovi žareli tako rdeče, da sem jih nazaj grede pri koči v Krnici opazoval skozi posebno zeleno steklo, ki napravi ves svet tako zelo lep (točijo ga že od leta 1825). Ampak vse tole je "še pomnite tovariši", je že gotovo vsaj 5 let od tega. :(
sla: sreda, 20. junij 2007, ob 7.16 uri
Potem bo pa najbolje, da sedaj en dan ponoviš zadevo :-)
keber: sreda, 20. junij 2007, ob 21.29 uri
Od Kriških podov preko Dolkove špice je res lepa pot (dosti bolj kot po vzhodni strani) in tudi malo bolj divja ter malo obiskana, edino Rdeča škrbina je kar smotano krušljiva, pa onim parim metrov zajl ni ravno preveč za zaupati :?. Seveda, da se prespi na Pogačniku.
MP: četrtek, 21. junij 2007, ob 21.40 uri
aktualne razmere: Pot iz Vrat je celoti kopna in brez posebnosti (mišljeno stanje, ne težavnost). Kot so že omenili je pot izjemno vroča. PS: Nekdo je v knjigi napisal, da je prišel na Vrh po brezpotju iz zadnjega Doleka. Ima kdo opis? Èe za ravno pišem razmere. Tudi pot Zadnji Dolek - Dolkova špica je [b:7b2f0e8eff]videt[/b:7b2f0e8eff] kopna.
Bali: ponedeljek, 24. september 2007, ob 12.44 uri
Škrlatica je zasnežena. sicer ni veliko snega, ga je pa dovolj, da drsi. začne se pa kmalu po vstopu v steno in se drži po severnejših koncih.
antares: sobota, 29. september 2007, ob 1.03 uri
Škrlatica je zasnežena. sicer ni veliko snega, ga je pa dovolj, da drsi. začne se pa kmalu po vstopu v steno in se drži po severnejših koncih.
Vendar gre brez težav tudi brez derez, le za vzpon boste potrebovali malo več časa...
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih