FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

spleza: torek, 3. julij 2007, ob 0.04 uri; ogledov: 0

01.07.07 Izjemna tura! Tako po lepoti, izjemnih razgledih, dolžini ... kot priokusu žalosti (vojna vihra) ... Od mraka do mraka, [url=http://www.moj-album.com/album/8375334/]vmes pa ... [/url] :P Spanja ... trenutno hudo primanjkuje! V prihajajočih dneh pa bi menda znalo biti kar nekaj dežja. Fino. Bo še kakšna beseda vzbrstela.

spleza: torek, 3. julij 2007, ob 0.04 uri

01.07.07 Izjemna tura! Tako po lepoti, izjemnih razgledih, dolžini ... kot priokusu žalosti (vojna vihra) ... Od mraka do mraka, [url=http://www.moj-album.com/album/8375334/]vmes pa ... [/url] :P Spanja ... trenutno hudo primanjkuje! V prihajajočih dneh pa bi menda znalo biti kar nekaj dežja. Fino. Bo še kakšna beseda vzbrstela.

BOR_KUM: torek, 3. julij 2007, ob 8.30 uri

V vsem se strinjam s tabo! Tudi z zadnjim odstavkom, predvsem s prvim stavkom ... :D Prav zanima pa me, ali ste zgoraj, s potjo, kje opazili kaj tekočega ... Ali v kakšni špranji kaj belega? Boris [size=9:d4e8479cc9]P.s. Zjutraj je šele v Bovcu padla odločitev, da ne bova čakala in da ne greva s Kaninsko žičnico gor ter potem prečno na Èrnelski špici in Rombon. Prav malo je spet manjkalo ... :D [/size:d4e8479cc9]

marfi: torek, 3. julij 2007, ob 9.02 uri

V Mali Èrnelski špici je na dveh mestih rezervar z vodo, tekoča voda pa naj bi bila tudi takoj na začetku poti skozi Rupo.

AnzR: torek, 3. julij 2007, ob 9.16 uri

Nisem tega prej zasledil, zato še tukaj ponavljam moja vprašanja http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3236&start=12

AnzR: torek, 3. julij 2007, ob 9.17 uri

Nisem tega prej zasledil, zato še tukaj ponavljam moja vprašanja http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3236&start=12
PS: zakaj je treba v službo hodit; sicer pa dobro da je zdele precej slabo vreme in da bo vikend lep...

spleza: sreda, 4. julij 2007, ob 18.58 uri

Dva avta. Enega pustimo pri trdnjavi Kluže, z drugim v Bovec. Markirana pot. Mimo senenih kopic si jutranje sonce s kristalno bleščečimi žarki pomane oči in spočito [i:3b52203ca9]zazeha[/i:3b52203ca9] … na, tule ga imate, nad domačijami, s te strani izklesano postavnega vranca! [i:3b52203ca9]Zatemnjeno[/i:3b52203ca9] opazovan proti svetlobi ga res … od dominantne prevlade skoraj neukrotljivo razganja … Hja, kdo ve, kako se prikrito v sebi obnaša, ko tolikokrat sliši na takšno ime. Svinjak … Èe bi mu tule na glas zapel slave, »Madonca, si svinjsko lep!«, bi takoj vedel, da je z [i:3b52203ca9]opazko[/i:3b52203ca9] spoznan le za nekaj posebnega, pa čeprav nima nad drugimi prav nič privzdignjeno grivaste glave … Planina Goričica. V šavju ob njej sem kmalu do vratu! In v kratkih hlačah … koprive opravljajo le svoje delo. :D Nekaj korakov nad njo – razpotje. Èrneli povabita. Se bo izšlo. Naravni jarek prek Rupe se izkaže kot nepretrgano razpotegnjeni mavrični tepih, živordečih kosmatih murk se razveselim kot že dolgo ne! Joj, joj, milina te rožice! :P In tudi sicer, prehod drži prav neverjetno uravnilovno smer. Žlebni podobi se naposled odreče šele med skalnimi skladi v bližini izvira … Ta drobni tekoči zaklad naseli v suha telesa svežino … kot prerojeni se oziramo gor. :D Greben. Prve [i:3b52203ca9]ruševine[/i:3b52203ca9] (speleološki bivak?) … Proti škrbini jo mahnem po svoje. Kaj čem, kdaj sem lump in si dam duška v lažjem poplezavanju … Na vrhu se odkupim, zadiši. :lol: Zahodni Julijci … veriga nad Belim Potokom … :P Krniški Špici maham najbolj zavzeto! Rabeljske Špice, kakšna stvaritev! Pa vse ostale, tudi nešpice, kdo bi si jih nagledal! Rombon si nadeva oblačni klobuček in modro molči. Sestop v škrbinico, po mulatjeri mimo vojnih ostankov. Grebenski [i:3b52203ca9]sprehod[/i:3b52203ca9] pretresljiva mešanica … žalost, sočustvovanje, občudovanje … človek se skuša vživeti v njihovo kožo. Groza. Sedanjost? Še bolj prečudoviti razgledi, na Možnico, preosupljivo lepo Jerebico, Vrh Krnice … Celoten rob je hodljiv brez potrebnega prijema z rokami. Prek mehkih trav stopimo (po svoje) spet na markacijo (Rombonova severna stena se kaže naravnost strašljivo)! Dolgo prečenje … Na poti poberemo plastenki, pločevinko (od) piva … nerazumljivo. :? Poslednji vzpon. Vetrc heroju klobuček nadeva in snema … Ura še zdaleč ni mlada. :oops: :D Sestop … Kakšna razmišljanja sproži gorniku nagajiva mističnost z vetrom v neznano gnanih oblakov … Hudo težko je doreči besedo slovesa v takšnem. Meni nekako najljubši prizor. Èe bi imel stolček (bognedaj, ležalnik), bi sploh ne hotel iti dol! Kaj je (pre)čepeti eno noč za tako izdatno porcijo prejete romantike! :P Kmalu – na skalci [color=red:3b52203ca9]rdeče[/color:3b52203ca9] Bovec, mi se obrnemo levo navzdol. Sledem poti je sprva zelo težko slediti (je pravzaprav ni), malce nižje dosežemo razmetane balvane s kakim možicljem (nad njimi dolga stena). Obhodimo jih z desne. Spodaj v travi se skromno izriše prečna stezica (v levo), do spodnjih številnih napol podrtih skalnih utrdb. Ko veselo po neizrazitih stopnicah zakoračimo mednje in stopimo v globoki jarek – markacija! Povsem sveža, in še ena, pa še … vse do doline (trdnjave Kluže). Izsek skozi ruševje, kolenom hvaležna mehka stezica ( :D ) … pa še kar nekaj spusta do trdnjave Hermann … naposled rov! Kluže. Mrak. Kal-Koritnica. Ura je 23.00 … :oops: :P :oops: Sonček.

Bolha: četrtek, 5. julij 2007, ob 0.53 uri

Naj Splezinem opisu pritaknem še svoje doživljanje tistega 1. julija. Kot čudež se mi je zdelo, da se mi je uspelo izvelči iz postelje z dvema urama spanja . Nenavadno, a kljub temu me je polnila svežina, ki ji je navdih dodala še svetla, debela, zahajajoča, smejoča se Luna ... to je bilo nezgrešljivo vabilo Narave ob petih zjutraj. Dolga, čudovita tura... preizkus telesa in duha. Rupa ti za spodbudo postreže z izjemnimi dobrotami. Debele in dišeče so se skrivale pod gostim travjem gozdne jagode. Medtem ko nam je prva v gosjem redu pridno utirala pot, smo se ostali za njo pridno mastili z njimi :oops: . Dolina je bila kot stopnišče, pokrito z mehkim zelenim tepihom in s polno dišečega rastlinja. Vsaka stopnica nas je sprejela s še eno rožico še lepše barve, ki se je bahala s sebi lastnim opojnim vonjem in dodala novo noto celoti, ki je vse bolj spominjala na raj. Zdelo se je kot namerna prevara, da pozabimo na čas. In ko smo se vendarle zavedli moči te sladke prevare in bili na tihem vsak zase prepričani, da smo na robu poslednje stopnice in da bomo zdaj pa ugledali vrh naravnega stopnišča.... hja, še ena prevara: za njo je bila še ena stopnica in še ena...in prav zvito, ne da bi opazili točno kdaj, se je sčasoma dolina izpeljala v kamnitejši, žlebovit, gosto preluknjan svet- popolnoma drugačen svet, ki nas je pred izstopom na prečno pot nagradil s tekočo vodo, ki se je zazdela kot zlato našim hladne svežine željnim ustnicam 8) . Dala nam je novo moč, da smo dosegli prečudovite razglede tudi z vrha Èrnelske špice. Kamorkoli si se z njega ozrl, so te zaslepili novi vrhovi. V sredini, globoko pod nami, pa se je kot temen diamant lesketalo Rabeljsko jezero, zastraženo z veličastno skupino Rabeljskih špic 8) 8) ... Malce zaskrbljeno sem pogledovala proti Rombonu, katerega vrh je neusmiljeno pričela ovijati kot reka tekoča megla :? ... Tja nas je še čakala današnja pot. A sem se spomnila na jutranje besede člana naše odprave (bolj pozitivno, prosim!!!) in se osredotočila na tisto, kar bo še lepega prinesel dan. Tedaj mi drugi član odprave zašepeta: »Boš videla, ko bomo stopili na vrh Rombona, bo posijalo sonce, samo za nas .« In verjela sem mu. Ob nekaterih ljudeh se zdi, kot da imajo tam zgoraj čisto posebne veze in poznanstva 8) . V nadaljevanju poti se mi je vse razen prečudovitih razgledov z obeh vrhov zdelo nekako v nasprotju s pričakovanim :o :D . Nasprotja so (z izjemo smeti, na katere ponekod zlahka naletiš ob poti od Èrnelskih špic do Rombona) postala glavni čar doživetega. Rombon se je zdel sprva tako blizu, a kasneje se je kar nekako vztrajno odmikal. Do njega je bila dolga, zvečine kamnita pot, polna vzponov, spustov, lukenj in naravnih skulptur, ki so se prepletale s stvaritvami človeške roke, ki je gradila na teh višinah in sooblikovala našo zgodovino. Na trenutke sem se počutila kot miš z velikim nahrbtnikom v Ementalcu, ki se sprašuje, če je sploh še možno, da je za naslednjo luknjo še ena, ko pa se že par ur zdi, da je vrh sira že na dosegu krempeljcev :oops: ??? In na koncu, ko sem se že vdala, da so v teh koncih več kot očitno drugačne dimenzije, kot sem jih vajena, in sem se posvečala le še vzponu skozi skalovje (ker sem bolj strahopetna, je to nujno potrebno :oops: ), sem kar naenkrat obstala: na vrhu! Še ena zvita, sladka prevara narave 8) . In kaj menite, kaj se je zgodilo tedaj? Megla se je razkadila, kot bi ji kdo naročil...na nas je posvetilo bleščeče sonce, tako bleščeče, kot sredi zime...In šele na Splezinih fotkah sem opazila , da nam je res stal ob strani On - pa kdorkoli to že je. Skozi čudovit dan nam je posredoval učno uro o pojmu relativnosti, ki nas je spremljala celo nedeljsko turo. Lekcijo o relativnosti časa in prostora. Lekcijo o relativnosti resničnosti, ki si jo gradi vsak izmed nas sam 8) . Ob sestopu nas je narava spet iz trenutka v trenutek bolj razvajala, podobno kot ob začetku vzpona...pot je postajala spet vse bolj barvita, dišeča in nežna...nežno mehka...in ko sem na koncu še vedno začudena v že skoraj temi odložila nahrbtnik in sedla na klopico v bližini avtomobila v Klužah, sem se zavedla, da sem pravzaprav zares prijetno in močno utrujena :) :D . Spoštovanje obema, ki sta kasneje vozila nazaj proti domu ! Lp!

Rožle: četrtek, 5. julij 2007, ob 11.04 uri

Opis, ob katerem zasrbijo podplati... Dobrodošla na forumu, Bolha. :D

AnzR: četrtek, 5. julij 2007, ob 11.27 uri

Samo ste pa umetniško navdihnjeni tukaj... kot kaže narave res odlično vpliva na ljudi... bo treba kar večkrat it ven iz Ljubljane Imam pa še vedno vprašanja: - kako splanirati dvodnevno turo Kluže-Rombon-...-Bovec - ali iz Rombona vodi samo ena pot v Kluže? Obstaja kako pot bolj v dolini in ne ravno po cesti? - kako je z vodo; sedaj po deževju se sigurno najde kaka v kaki kotanji - ali je bolje štartat v Klužah ali Bovcu? - pa še kaj se bo našlo ;) Hvala... Upajmo na lepo vreme naslednji vikend...

igorz: četrtek, 5. julij 2007, ob 11.52 uri

Veliki vrh oz. Rombon je za povprečnega gornika čisto spodobna enodnevna tura. Tam okoli je veliko prečnih poti in mulatjer, vendar so nekatere speljane samo do določenih objekot iz I. vojne, nekaj so jih lovci očistili za svoje potrebe. V Visni oz. pri koritu nad Bovcem (nad koritom je domačija) poteka v smeri Kluž turistična pot z oznako B3, preči Široki plaz in se nad Plajerjevo skalo nadaljuje z oznako B4 ter se nad zgornjo trdnjavo priključi poti, ki vodi iz Kluž proti Rombonu. Torej če se vrneš z Rombona po markirani poti proti Bovcu ni treba prav v Bovec, ampak je možno po omenjeni poti nazaj na Kluže. Seveda pa je bolj imeti dva avtomobila, ker se je po omenjeni poti potrebno povzpeti za okoli 300 višnskih metrov in potem sestopiti do Kluž. Nekoliko bolj enostavno bi bilo turo načrtovati v obratni smeri. Stalne tekoče vode ni. Najde se jo šele od Rombona proti Prevali, pa še tista ni stalna. Priporočam turistično karto Bovec z okolico 1 : 25000.

BOR_KUM: četrtek, 5. julij 2007, ob 23.36 uri

Spleza, slej ko prej! 8) So besede, kot napovedano, vzbrstele - tokrat v kiticah ... Bolha, čestitam! Za resnično lep literarni skok na forum ... 8)

AnzR: petek, 6. julij 2007, ob 9.25 uri

To je opis, ki meni, kot ne-umetniški duši nekaj pomeni. Saj sigurno je tudi gori precej podatkov, a izluščit pomembno od balasta... A moram priznat, da sta mi zapisa spleza in bolhe resnično pognala kri v žile in mravljince po koži... Veliki vrh oz. Rombon je za povprečnega gornika čisto spodobna enodnevna tura....
Kako bi se jo pa dalo podaljšat v več dnevno, namreč ko bom enkrat gor, se mi (razen v primeru kake nenapovedane nevihte) ne bo mudilo v dolino... Do kam se torej še splača it pogledat? Še enkrat pošiljam [url=http://shrani.si/?rombon138c5.jpg]link[/url] do karte, ki jo bo uporabljal moj GPS. Lahko nekdo vsaj kake točke zariše nanjo... prosim... Za turistično karto bom pa tudi malo naokoli pogledal.

marfi: petek, 6. julij 2007, ob 10.05 uri

Tale tvoja 25.000 je praktično neuporabna, saj nimaš nobenih poti noter. Tudi Turistična karta Bovca ni nič boljša od Zahodnih julijcev (1:50.000), kjer je le uboga stezica vrisana. Nekaj boljša je le TTN5, a kljub temu zelo pomanjkljiva. Èe greš na tiste konce za več dni, se lahko iz Kluž dvigneš po markirani poti do kote 1313 in naprej do avstro-ogrskih položajev na Vršičih. Tukaj lahko komot zgubiš več dni, zato bi bilo priporočljivo gor spraviti večjo količino vode in najti dovolj udobno kaverno za spanje, potem pa se odpraviš na potep, če se prej ne naveličaš ostankov:[list:ef3504771c][*:ef3504771c]vzpon na Rombon in ogled tamkajšnjih zanimivosti, morebitni spust po zahodnem grebenu na italijanske položaje in vrnitev preko škrbine nazaj.[*:ef3504771c]pregled Krljišča in terena proti Èukli, Mrtvaški glavi itd.[/list:u:ef3504771c]Povezava za občutek: http://portal.prohereditate.com/reportaze/reportaza001.htm

AnzR: petek, 6. julij 2007, ob 10.35 uri

TTN5? Karta 1:5000? Imaš mogoče pripravljeno za v Ozija?

marfi: petek, 6. julij 2007, ob 10.37 uri

--->ZS

ronimir: petek, 6. julij 2007, ob 15.19 uri

Pejte v italijo al pa v avstrijo pa kupte njihove zemljevide si 100x boljsi ko nasi in vse je notr vrisano allpe guidi orientali in occientali npr v vilalch v knjigarni al pa v klagenfurtu v centru na pltzu saj niso tolk dragi, pa vsaj dobis kar placas ne pa te nase karte.... pokrivajo celo slovenijo, jaz teh nasih sploh ne gledam, po moje bi ce ze delajo nasi nove zemljevide lohk mal preplonkal od njih bi vsaj vidli kako se dela zemljevide... nasi zemljevidi in slo nasploh je itak ene 100let za svetom dr R.

marfi: petek, 6. julij 2007, ob 18.56 uri

Ne pretiravaj. Za omenjeno področje so dobre edino stare vojaške karte.

Bolha: sobota, 7. julij 2007, ob 0.01 uri

Dobrodošla na forumu, Bolha. :D
Hvala, Rožle! Bolha, čestitam! Za resnično lep literarni skok na forum ...
8) To je opis, ki meni, kot ne-umetniški duši nekaj pomeni. Saj sigurno je tudi gori precej podatkov, a izluščit pomembno od balasta... A moram priznat, da sta mi zapisa spleza in bolhe resnično pognala kri v žile in mravljince po koži...
Eni pišemo, da poženemo kri ... Drugi pišejo, da podajo čisto konkretne informacije ... Skupaj pa smo popolni :D :D Lp

pismo1: sobota, 7. julij 2007, ob 21.18 uri

........… Kal-Koritnica. Ura je 23.00
Že :idea: Potem pa nekaj "trojanskih" krofov in domov spat :lol: Èudovit izlet - neverjetna narava, pogledi....... 8) Toplo priporočam Pa lunico namesto sončka

AnzR: nedelja, 8. julij 2007, ob 7.54 uri

Ne pretiravaj. Za omenjeno področje so dobre edino stare vojaške karte.
Točo tako. Samo problem je, ker stanje na karti ne prikazuje stanja v naravi; kar sem lansko leto izkusil na Krnu; zato so letos za podobno turo boljše priprave... Pa še karta, ki mi bo služila za na pot... [url=http://shrani.si/?b07060013ljz.png]klik[/url]; a tukaj je zarisana stezica ki vodi iz Kluž v gore? Je to tista "pikasta", ki gre preko kote 1313? @bolha: točno tako, vse pohvale za napisano...

marfi: nedelja, 8. julij 2007, ob 9.40 uri

a tukaj je zarisana stezica ki vodi iz Kluž v gore? Je to tista "pikasta", ki gre preko kote 1313?
Ja, je prava, le da je od Hermanna do V. Roba v uporabi direktnejša varianta (Glej Zahodne Julijce 1:50.000 ali Turistično karto Bovca 1:25.000). Najbolje je, da se držiš markacij in gledaš pod noge, ne pa v GPS. Pot je vsaj do Vršičev lepo na novo markirana, zato se pusti voditi. [size=9:47ef1f6106]Tudi na Krnčico te po novem vodijo markacije in od lanske jeseni krožno na Krasji vrh, od konca junija pa tudi uradno uradno odprta Pot miru od Loga pod Mangartom do Mengor, od Drežnice naprej celo v dveh krakih. Več kot dovolj za brezskrbno potepanje po ostankih soške fronte tudi brez GPS-a.[/size:47ef1f6106]

AnzR: ponedeljek, 9. julij 2007, ob 8.59 uri

Ja, je prava, le da je od Hermanna do V. Roba v uporabi direktnejša varianta
Koliko se pa rabi za to pot? Mislimo že v petek zgodaj popoldne štartat iz Kluž, pa me zanima do kam se prileze v treh urah? Ti lahko kaka kača v spalko zleze?

reni: ponedeljek, 9. julij 2007, ob 9.46 uri

Eni pišemo, da poženemo kri ... Drugi pišejo, da podajo čisto konkretne informacije ... Skupaj pa smo popolni
Ne pretiravati! Prispevki nekaterih, so daleč od tega, da bi tvorili kakršnokoli popolnost! :evil:

marfi: ponedeljek, 9. julij 2007, ob 14.29 uri

Koliko se pa rabi za to pot? Mislimo že v petek zgodaj popoldne štartat iz Kluž, pa me zanima do kam se prileze v treh urah?
Do vrha Rombona okoli 5 ur, po treh urah pa boste najbrž na prečnici pod Doliči. Ti lahko kaka kača v spalko zleze?
Tovrstnih izkušenj nimam. Ko boste gor, bodo kače najbrž že spale.

Irena: ponedeljek, 3. september 2007, ob 10.52 uri

Podobne ture sva se lotili 1.9. Greben od Prevale do Èernele že poznava, zato sva ga tokrat le opazovali od spodaj. Z 9. gondolo na Kanin, spust na Prevalo in prečenje po markirani poti proti Èrneli. Lani sva namreč z Romona glede občudovali in pospravili pod "must do" ture :lol: . Pod Visoko Èernelsko špico sva zapustili markacije in se povzpeli povprek nanjo, pot pa nadaljevali vseskozi po grebenu proti Rombonu. Priče prve svetovne morije in prekrasni razgledi, predvsem v Možnico in popolna samota. Greben višinsko le malo niha, a z mnogimi vzponi in spusti, sva nabrali spodobno število metrov . Velik del grebena se med travami in nametanimi balvani da slediti stezici, je pa mešanica pohajanja in lahkega poplezavanja. Za malo adrenalina je poskrbel le nadležen, morda 15 m spust :oops: (še vedno v okviru krepke II). Dovolj, da se je Bojana raje spustila v varno območje markirane poti, sama pa sem nadaljevala po grebenu prav do vršne zgradbe Rombona. Ta zadnji del je bi greben pravzaprav najbolj smiselen, saj ni prav nič težak, markirana pot pa se precej spusti, kar pomeni več "mučenja" pri vzponu na vrh. Rombom sva dosegli malo pred 17. in tudi na tej sicer obljudeni gori sva bili sami. Kljub vedno bolj črnemu nebu in pozni uri še skok na Èukljo in na divje po markantnem rušnatem žlebu na pot za v dolino. Nebo se je končno odprlo :evil:, a le za kako dobro uro. Stoično sva nadaljeval, saj nisva želeli nočnega "lutanja". No, po cesti skozi Bovec do postaje gondole sva korakali že po mraku. Tura je namreč doooolga :lol: in vseskozi zanimiva. Zelo priporočljiva, a morda celo za dva dni. Naju prenočevanje v "bivaku" kaverni tokrat ni mikalo ...