FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Matjaž: četrtek, 5. julij 2007, ob 15.17 uri; ogledov: 0

(Končno) nameravam kupiti lažjo, 30-metrsko vrv za zahtevnejša brezpotja, kamor se ne izplača tovoriti prave plezalne vrvi, pa me zanimajo vaše izkušnje. Naj vzamem kar (dvojno) plezalno vrv 8.1 mm ali bo v redu tudi tanjša "pomožna" vrv 7 mm? Ker ne gre za neke velike sile (dolge padce), ampak zgolj za krajše spuste po vrvi ali kvečjemu zdrse, bi bila morda dovolj celo 6(6.5)-milimetrska vrv? Se spust po 6-mm prusiku obnese? :)

Matjaž: četrtek, 5. julij 2007, ob 15.17 uri

(Končno) nameravam kupiti lažjo, 30-metrsko vrv za zahtevnejša brezpotja, kamor se ne izplača tovoriti prave plezalne vrvi, pa me zanimajo vaše izkušnje. Naj vzamem kar (dvojno) plezalno vrv 8.1 mm ali bo v redu tudi tanjša "pomožna" vrv 7 mm? Ker ne gre za neke velike sile (dolge padce), ampak zgolj za krajše spuste po vrvi ali kvečjemu zdrse, bi bila morda dovolj celo 6(6.5)-milimetrska vrv? Se spust po 6-mm prusiku obnese? :)

Gregor: četrtek, 5. julij 2007, ob 16.53 uri

Prusik bi bil načeloma dovolj močan za spust, vendar bolj ko je tanka vrv, raje se zapleta. Èe boš vlekel 30 m prusika po šodru, boš kar naprej reševal gordijske vozle. Jaz ti lahko podarim okoli 40 m plezalne vrvi 7.7 mm. Nekoč je bila dolga 60 m, pa sem jo presekal in tako kratka ni več uporabna za plezanje...

Rožle: četrtek, 5. julij 2007, ob 17.30 uri

... pa še to, s prusikom se ne varuje prvega v navezi, ker ni dinamičen.

Rožle: četrtek, 5. julij 2007, ob 19.31 uri

30 metrska vrv, ki je namenjena tako "mal za pozihrat" v lažjem svetu, se v trgovini [url]http://www.iglusport.si/iglusport/katalog/plezanje/vrvi/vrvi.html[/url] imenjuje [b:45ecf705c6]BEAL – Rando[/b:45ecf705c6] Ta vrv je v osnovi [b:45ecf705c6]dvojček[/b:45ecf705c6] – oznaka sta dva krogca, ki se prekrivata med seboj- kar je v tem primeru nepomemben podatek, pri uporabi v alpinistične namene pa zelo pomemben (dvojčka nekateri zamenjujejo z dvojno vrvjo, kar je nevarno). Vrv "mal za pozihrat" dolžine 30m je za poleti dovolj dolga, pozimi pa zna včasih hodit na kratko, ker se število mest primernih za štant drastično zmanjša.

Marijana & Marko: četrtek, 5. julij 2007, ob 20.30 uri

Vrv Rondo ni dinamična. Midva sva kupila eno tako pred nekaj leti, statična. Morda so sedaj dinamične. Se ne splača kupiti, predrago. Boljša varinata nakup dvojne vrvi pri Perkotu (če jo ima na akciji) in rezanje...

Rožle: četrtek, 5. julij 2007, ob 21.12 uri

Vrv Rondo ni dinamična. Midva sva kupila eno tako pred nekaj leti, statična. Morda so sedaj dinamične.
Vrv Rondo sem kupil l. 2004 in [b:f75d5b2949]je[/b:f75d5b2949] dinamična. V prejšnjem postu omenjena oznaka za dvojčka pomeni po UIAA standardih dinamično vrv, ki se pri plezanju uporablja vedno na način, da se istočasno vpenjata obe vrvi v vsa varovala, za razliko od dvojne vrvi, ki se vpenja izmenično. Tako bi znala biti pri uporabi samo ene vrvi celo bolj dinamična od dvojne vrvi pri enakem načinu uporabe. Normalno, da je vrv Rondo nižji kakovostni razred, glede na namen bi bilo kaj drugega neumnost. Za vajine plezalne podvige je pa logično, da sta si kupila boljšo vrv, samo kaj, ko pa potem z nožem vse uničita :lol:

Marijana & Marko: četrtek, 5. julij 2007, ob 22.32 uri

Najina Rando je bila kupljena 2003, po občutku nikakor ni (bila) dinamična. Pri statični obtežitvi se ni nič raztegnila, no vsaj tako sva (pravzaprav nisva :oops:) midva to čutila. Rožle, imava eno enojno 60 m, ki je še nisva razrezala, čeprav naju močno mika, ker je pretežka... :lol:

Rožle: petek, 6. julij 2007, ob 0.21 uri

Ja, vidim, da vama kvečjemu štrik iz konoplje... :lol:

mosovnik: petek, 6. julij 2007, ob 8.17 uri

Ja, vidim, da vama kvečjemu štrik iz konoplje... :lol:
Kaj pa imate proti štriku iz konoplje, he,he? :D (Seveda malo za šalo, malo pa zares). Ampak, jaz pa se še dobro spomnim, kako sem leta gospodovega . . . . prav s takšnim štrikom v skalci ob Lobnici pod Pohorjem, ob pomoči doma narejenih klinov (beri=nekaj podobnega železni palčki s privarjeno rinčko ), zlezel mojo prvo trojko. :cry: :!:

Rožle: petek, 6. julij 2007, ob 9.14 uri

Ko se takole pri odprti omari mal zmišljujem, katere barve goreteks bi pa za tisti dan vzel za v hribe, mi postane kar malo nerodno, če pomislim, da je bil nekoč gornikom doma naštrikan pulover in šrik iz konoplje standardna oprema. Zanimivo, da se je tiste čase v hribih celo več plezalo, kot se danes in to tudi zelo resne stvari. Tisti ljudje takrat so morali biti res iz pravega testa :!: Ampak, mosovnik, če se ne motim, si se ti rodil že globoko v času najlona :lol:

Marijana & Marko: petek, 6. julij 2007, ob 9.36 uri

Ja, vidim, da vama kvečjemu štrik iz konoplje... :lol:
A to misliš okoli vratu...

mosovnik: petek, 6. julij 2007, ob 10.08 uri

Ampak, mosovnik, če se ne motim, si se ti rodil že globoko v času najlona :lol:
Do neke mere imaš prav, ampak samo do neke mere. V ilustracijo (da ne odkrijem čisto svoje "mladosti",he,he :lol: ), ko sva s kolegom kot kratkohlačnika leta 1965 (leto po nesreči v Jalovcu-spominska plošča na vstopu v kuloar) zlezla-ponovila Hornovo v Jalovcu (ki se baje danes ne pleže več?!), sva imela "najlon", sicer sposojen, obrabljen itd. V tistih časih je bila zadeva za nas draga kot žafran. Pomožne vrvice pa sva imela še iz navadnega štrika, pa nekaj klinov tudi domače proizvodnje. Ja, tako je bilo z nami samouki. To zadnje, pa je bila velika napaka. :evil: :( :?

Luki: petek, 6. julij 2007, ob 12.46 uri

Ja, vidim, da vama kvečjemu štrik iz konoplje... :lol:
A to misliš okoli vratu...
Mi smo ga probal skadit, pa ni blo kul :cry:

Rožle: petek, 6. julij 2007, ob 12.59 uri

Ja, vidim, da vama kvečjemu štrik iz konoplje... :lol:
A to misliš okoli vratu...
Ja ne vem, lahko tudi Lukija posnemata :lol:

mosovnik: petek, 6. julij 2007, ob 13.44 uri

O, ooooooo, mosovnik, mladenič, ti pa že leta in leta letaš v kratkih hlačah okoli po skalcah ... 8)
Ja, kar nekaj [b:540850c039]tednov[/b:540850c039], ha,ha , je že od takrat, ko smo se "postavljali v "pumpercah" in iz volne pletenih rdečih dokolenkah. Sem tudi jaz sedaj malo požgečkal strička Googla in glej ga zlomka, to Hornovo kar pridno obiskujejo. Namreč, že pred časom, sem v Tamarju kramljal z enim mlajšim alpinistom, ki mi je rekel, da zaradi nekega odloma,oz.podora, ta smer ni več zanimiva in ostal sem pri tem. Me veseli, saj so spomini še živi. :lol: Sicer pa ni tako strašna ta smer, le zgoraj prečnica je malo bolj nerodna.

Gregor: petek, 6. julij 2007, ob 15.35 uri

Podor se je zgodil pred cca 2 letoma v sosednji smeri (Raz Jalovca). Dol je padlo pol zadnjega raztežaja, vendar je smer še vedno preplezljiva, samo malo težja.

Rožle: petek, 6. julij 2007, ob 15.42 uri

30 m dolgo vrv sva dobila tako, da sva dala na pol (= uničila :oops:) 60 metrsko.
Sem naračunal, na ta barbarski način sta pri 8mm vrvi prihranila 1230g. A z bolj uravnoteženo in zdravo prehrano pa nebi šlo :?:

Matjaž: nedelja, 15. julij 2007, ob 8.05 uri

Ni panike, vaša debata je čisto simpatična. Hvala vsem za mnenja, čeprav sem upal, da se bo oglasilo več takih z izkušnjami. Teorijo pač poznam tudi jaz . (Seveda pa tudi pisanje o teoriji ni odveč, saj se vedno najdejo še drugi uporabniki foruma, ki tako zvedo kaj novega.)Zase v glavnem vem, kaj rabim, vendar dodatni podatki nikoli ne škodijo. Bolje je upoštevati izkušnje "starejših" , kot vsako neumnost preizkusiti na lastni koži. Na primer, prijatelj Tonček, veliki navdušenec nad ruševjem :P , uporablja 8-milimetrsko vrv, dolgo 35 m. S seboj ne nosi nobenih drugih pripomočkov, zgolj vrv. Hodi pač tam, kjer je možno vzpenjanje brez varovanja, spušča pa se - če je potrebno - z Duelferjevim sedežem. Enostavno in učinkovito. - Govorimo, seveda, o brezpotjih, ki ji izkušen gornik načeloma zmore brez varovanja, vrv je samo varovalka za morebitna posamezna krajša zahtevnejša mesta.

Rožle: nedelja, 15. julij 2007, ob 10.48 uri

»Težko je karkoli dodati« je v enem svojih postov zapisal Gorjan. Torej, sam pravzaprav tistega 30 m konca bealovega štrika Rando nikoli ne uporabljam, imel sem ga 2x ali 3x s seboj v ruzaku. Za »kar tako mal za poplezat« štrik imam 55m edelridovo devetko, ki sicer po debelini izgleda kot marsikateri 8mm, kupil pa sem ga rabljenega. Po »naravi« je to dvojni štrik - drugi izraz je tudi polovička (half rope), oznaka je ½ v krogu. Kot tak se samo enojen načeloma ne uporablja za resno plezanje, lahko pa enojnega uporabljaš za ledeniško navezo. Tehta 2.7kg, kar je celih 20 dek več, kot moj (analogni, se razume) fotoaparat brez dodatnega objektiva. 8mm je kar precej tanka vrvica, ko jo poizkušaš zadržati z dlanjo. Tudi pri ledeniški navezi bi bilo zelo zanimivo doživetje preizkusiti, kako prime navaden prusikov vozel na tako tanko vrv, po možnosti še zmrznjeno. Samo 30metrski konec je bolj ko ne »cviren«, ne pa štrik. Èe imaš prekratkega, potem te lahko reši samo tehnika (to so vedeli že od nekdaj). In ker pri krajšem štriku težje najdeš primerno mesto za enostavnejšo izdelavo štanta (skalni rogelj, rušje) potem potrebuješ s seboj več tehnike in posledično ni prihranka pri teži. Samo za spust po vrvi, za kar, kot praviš Matjaž, uporablja vrv tvoj prijatelj Tonček, zadostuje navaden prusik, pardon, pomožna vrvica primerne debeline. Slovan, upam, da nisi hud, če si bom sposodil opozorilo: Prispevek odraža subjektivno in nestrokovno mnenje... :D

slovan: ponedeljek, 16. julij 2007, ob 10.35 uri

Ravno na podlagi te razprave sem se tudi sam odločil za nabavo vrvi. Najprej sem hotel vzeti 5 milimetrsko, ki naj bi imela nosilnost 580 kg, a je izgledala precej tanka, tako da sem raje vzel 30 m 7 milimetrske. Cena pa je bila dober evro za en meter, skupaj torej okoli 30 evrov. Nosilnost na papirju je okoli 1000 kg, a menda vsak vozel na vrvi to nosilnost precej zmanjša. V praksi sem jo že malo testiral in res se precej zapleta, tako da jo je treba praktično pred vsako uporabo razvozlati. Je pa lahka, tako da se ne pozna toliko na teži ruzaka. Uporabna je verjetno predvsem pri spustu, če se moraš spustiti čez kakšen bolj strm odsek. S 30 metrsko se lahko spustiš največ 15 m in jo potem potegneš za sabo. Jaz sem se spuščal tako, da sem se navezal na pas in s prusikovim vozlom na špago. Je pa nekoliko zamudno prusikov vozel pomikati navzdol, če plezaš. Vmes sem pozabil, da je treba vozel potegniti navzdol in potem se zategne in ga je treba zrahljati. Tako da gre najhitreje, če se z obema rokama držiš za špago in imaš eno roko na prusikovem vozlu. Res pa je to lahko tvegano, če privezališče popusti. Problem lahko nastane tudi, če se špaga kje zatakne, ko jo vlečeš navzdol. Res je tudi, da običajen prusikov vozel ni zagrabil vrvi, tako da je bilo treba narediti še en dodaten ovoj okoli vrvi. Opozorilo: Vse pravice pridržane. Noben del tega prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge pravne ali fizične osebe na katero bi avtor prenesel avtorske pravice. :) [b:a28f1dc351]Dodano[/b:a28f1dc351] ob cca. 16:10 Opozorilo v zvezi z avtorskimi pravicami je seveda mišljeno nekoliko v šaljivem tonu, čeprav morda niti ni preveč duhovito. Tole [b:a28f1dc351]opozorilo[/b:a28f1dc351] pa je mišljeno povsem resno: [b:a28f1dc351]Način uporabe vrvi, kakršnega sem opisal, je izredno nevaren. Tega nisem vedel, ker nimam nobenih strokovnih kvalifikacij na področju gorništva.[/b:a28f1dc351] Dobro, da je Rožle v spodnjem prispevku opozoril na to napačno in nevarno uporabo. Sem pa šel pogledat v knjigo Nevarnosti v gorah (avtor Pit Schubert, leto izdaje 2004, str 141-143) in pri takšni uporabi vrvi, kakršno sem opisal, so se že zgodile nesreče. :!:

Rožle: ponedeljek, 16. julij 2007, ob 12.50 uri

Opozorilo: Vse pravice pridržane. Noben del tega prispevka se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge pravne ali fizične osebe na katero bi avtor prenesel avtorske pravice. :)
Saj bi tudi ne bilo priporočljivo, da te kdo kopira. To, kar počneš, [size=18:ee941beb37]ni[/size:ee941beb37] spust po vrvi, pač pa »nekakšno« samovarovanje. Na tak način imaš vse šanse, da postaneš Prometej priklenjen na goro in kavke ti bodo kljuvale jetra - samo malenkost previsa, kjer noge ne bodo imele opore in brez kakšne dodatne špagce boš obvisel kot salamca in ne boš mogel ne naprej ne nazaj. Seveda če ti bo prusik sploh prijel na tako tanki vrvi :( . Za spust po vrvi sicer pride v poštev prusikov vozel ampak samo za samovarovanje in sicer v primeru, da ti pade skala na glavo in spustiš vrv, ker se zategne sam in ne popusti več dokler ga ne razbremeniš. Res pa, da ljudje ponavadi abzajlajo brez tega. Po vrvi se lahko spuščamo na več načinov, z Duelferjevim sedežem, ki ima pri debelini vrvi samo 7mm pri daljših abzajlih zagotovo tendenco, da nam odreže rit. Potem lahko uporabljamo razna pomagala: osmica, razne »ploščice«, reverso ali reversino… Abzajlamo lahko tudi na polbiča v vponki z matico, vendar pa ta vozel suče vrv po vzdolžni osi in imamo uporabi česalne vponke navklub potem krasen makrame in težave, kako potegnit vrv za seboj. Pri 7 mm vrvi se ne da uporabljat niti reversina, čeprav je namenjen za najtanjše vrvi, deluje pa za debeline od 7,5mm do 8,2mm. Pri vrveh ni štos v tem, koliko kil držijo, je cel kup drugih stvari in ena od njih je rokovanje. Zaradi tega manj izkušenim priporočajo deblejše vrvi. Torej, finta sicer je v debelini, glavni kavelj 22 pa v obvladovanju tehnike (to so vedeli že od nekdaj). Še opozorilo, da nebi komu prišlo slučajno na misel, pa bi svojega kolega spuščal navzdol skozi zanko na abzajl štantu brez vponke. Drgnenje najlona ob najlon pod obremenitvijo ima za posledico, da pametnejši popusti in na ta način je že marsikdo odpotoval na oni svet. P.S. Slovan, se bojim, da je tole moje pisanje izpadlo kot soljenje pameti, ampak pred očmi sem imel dejstvo, da te strani bere marsikdo, ki bi si lahko kakšne stvari napačno razlagal.

spleza: torek, 17. julij 2007, ob 22.20 uri

Abzajl [i:74b14d41dc]po moje[/i:74b14d41dc]? Štrik okol nekaj sigurnega, na pasu osmica, kot varovalo pa zlo priročna zadevica (Petzlov SHUNT, ki več kot uspešno nadomesti Prusikov vozel). :D (Napravica [i:74b14d41dc]dela[/i:74b14d41dc] na dvojno vrv, 8-11mm) Ko se spuščaš, [i:74b14d41dc]ročico[/i:74b14d41dc] shunta lepo držiš sproščeno navzdol, če bi ti vrv iz kakršnegakoli razloga iz rok ušla - ga le spustiš. Pa jo zalomi, da je veselje. 8) Sprostiš ga s ponovnim enostavnim povlekom navzdol. Seveda pa se ta pravi kaveljci spuščajo brez varoval, mar ne? Gre hitreje ... :?:

Rožle: torek, 17. julij 2007, ob 23.40 uri

Petzel shunt ni slaba stvarca. Priznam, navada železna srajca in resnično, nisem še plezal z nekom, ki bi pri abzajlanju uporabljal samovarovanje. Je pa seveda neumno, da se ne uporablja. :? Po drugi strani pa, če je klin, na katerega abzajlaš, slab, potem vse kolobocije, ki jih povzroči samovarovanje, obremenjujejo vrv v sunkih in verjetnost za polet zaradi izpuljenega klina je večja. Res je, da se brez samovarovanja lahko hitreje abzajla, še mnogo hitrejši pa si, če napravico imenovano osmica uporabljaš za abzajlanje v kombinaciji z 8mm štrikom na način, kakor se sicer uporablja z navadnim plezalnim štrikom. Takrat zna malo zasmrdet po zažgani koži. Razen seveda, če osmice ne zasučeš in vpelješ vrv skozi manjše uho in tako zagotoviš zadostno trenje. Za spuste po vrvi debeline okoli 8mm priporočam reversino, se razume petzlov. Pri tej zadevici lahko reguliraš trenje z dodajanjem vponk. To kombinacijo sem že tudi predlagal Slovanu, samo kaj, ko noče brati ZS.

Luki: sreda, 18. julij 2007, ob 9.30 uri

Slovan, a si bil v ronimirjevi alpinisticni soli?

Rožle: sreda, 18. julij 2007, ob 19.27 uri

Luki, samo domneva, ti imaš alpinistično šolo gotovo že za sabo.

Luki: sreda, 18. julij 2007, ob 21.04 uri

Ne

slovan: četrtek, 19. julij 2007, ob 8.18 uri

Slovan, a si bil v ronimirjevi alpinisticni soli?
Èe se poskušam malo pohecati, bi lahko rekel, da sem bil kar v slovanovi šoli. :) Že večkrat sem pojasnil, da nimam nobenih strokovnih kvalifikacij na področju gorništva in to je dejstvo. Res pa je tudi, da obstaja nekaj, čemur se reče zdrava pamet. In ta nam narekuje, da bedarij, ki jih počnemo zasebno, javno ne publiciramo. Tako da so kritične in šaljive pripombe na moj zgornji prispevek v določeni meri upravičene.

Rožle: četrtek, 19. julij 2007, ob 13.48 uri

Mosovnik je v tej temi že omenil, da ni dobro biti samouk. Da se marsikaj izvedet iz knjig in tovrstno branje je koristno, ampak ni ga čez praktično izobraževanje. Celo z opravljeno alpinistično šolo si samo na začetku poti.