FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

benedik: četrtek, 5. julij 2007, ob 16.28 uri; ogledov: 0

Pozdrav! V soboto 30.06.2007 smo jaz in še dva prijatelja popoldan prispeli na Mangartsko sedlo. Po nekaj desetih minutah smo na sedlu krenili levo in se nato po označeni poti spustili v dolino (smer belopeška jezera). Spust v dolino predenj se teren zravna je bil dokaj naporen, zatem nas je pot 516 (se mi zdi :D) vodila do travnatih površin kjer so se prosto pasli konji. Tam nismo šli naprej do jezer ampak kar desno mimo dveh objektov, ki sta bila verjetno hleva za živino. Nato smo po kakšnih 5 min hoje na drevesu zagledali tablo z napisom bivak nogara (po italijansko seveda), ki nas usmeri desno in nato v strm breg, ki se vleče do mangartske stene, kjer čez skalovje teče prelep slap. Pot je naprej proti bivaku še kar naprej strma, priporočljiva čelada saj je teren kar strm in pot poteka tudi nekaj časa pod steno in nato vodi tudi skozi en žleb. Èez kakšno uro smo prišli do bivaka, a nas že pozna ura spametovala da smo šli naprej do mangartskega sedla, ki poteka po bregu navzgor ca 45min, poleg tega pa smo si zelo želeli pojesti nekaj gorkega (Jota je v koči super:D). Drugo jutro pa smo se podali na sedlu desno proti Mangartu, kjer smo po desetih minutah na razcepu za bivak zavili desno in smo zopet prehodili isto označeno pot kot že dan prej ampak tokrat v nasprotni smeri. V približno pol ure smo bili pred vstopom v ferato Via Italiana, kjer smo se primerno pripravili (čelada, samovarovalni komplet) in krenili po njej. Sam začetek ferate se odvija v vstopnem žlebu in nadaljuje skozi luknjo, ki se na koncu splaziš skozi njo (malo me je spominjala na rov po Kopiščarjevi poti na presojnik ampak še zmeraj drugače). Pot se nadaljuje še kar navpično navzgor do travnate terase za katero sledi zopet vstop v steno. Osebno mi je bil ta del najtežji saj se ferata postavi čisto navpično navzgor in prečno preko prečnice zopet navzgor, zračnost narašča. nato sledi del splošno netežavno poplezavanje, do zadnjega dela ki se zopet postavi pokonci in šele ko pridemo do dveh prečnic se zavemo zračnosti, ki je pod nami tu prehodimo res bi lahko potrdil izjavo mariborčana, ki je napisal spektakularen del saj je zračnost res velika. Zatem sledi še nič kaj poseben zaključek ferate. Pot smo nato nadaljevali pa italijanski poti do vrha saj je slovenska na žalost ZAPRTA, na vrhu pa je bilo fantastično minus veter ki je res močno pihal :). O sami ferati bi pa dodal, da je za tako pot potrebna oprema za samovarovanje, sem pa od te ferate pričakoval nekoliko večjo težavnost, sam osebno bi jo lahko preplezal tudi brez le te ampak je to brez veze saj zato se za take poti tako opremo uporablja in zato jo imamo. Bi se pa brez le te verjetno na kakšnih parih mestih pošteno držal zajle ;).

benedik: četrtek, 5. julij 2007, ob 16.28 uri

Pozdrav! V soboto 30.06.2007 smo jaz in še dva prijatelja popoldan prispeli na Mangartsko sedlo. Po nekaj desetih minutah smo na sedlu krenili levo in se nato po označeni poti spustili v dolino (smer belopeška jezera). Spust v dolino predenj se teren zravna je bil dokaj naporen, zatem nas je pot 516 (se mi zdi :D) vodila do travnatih površin kjer so se prosto pasli konji. Tam nismo šli naprej do jezer ampak kar desno mimo dveh objektov, ki sta bila verjetno hleva za živino. Nato smo po kakšnih 5 min hoje na drevesu zagledali tablo z napisom bivak nogara (po italijansko seveda), ki nas usmeri desno in nato v strm breg, ki se vleče do mangartske stene, kjer čez skalovje teče prelep slap. Pot je naprej proti bivaku še kar naprej strma, priporočljiva čelada saj je teren kar strm in pot poteka tudi nekaj časa pod steno in nato vodi tudi skozi en žleb. Èez kakšno uro smo prišli do bivaka, a nas že pozna ura spametovala da smo šli naprej do mangartskega sedla, ki poteka po bregu navzgor ca 45min, poleg tega pa smo si zelo želeli pojesti nekaj gorkega (Jota je v koči super:D). Drugo jutro pa smo se podali na sedlu desno proti Mangartu, kjer smo po desetih minutah na razcepu za bivak zavili desno in smo zopet prehodili isto označeno pot kot že dan prej ampak tokrat v nasprotni smeri. V približno pol ure smo bili pred vstopom v ferato Via Italiana, kjer smo se primerno pripravili (čelada, samovarovalni komplet) in krenili po njej. Sam začetek ferate se odvija v vstopnem žlebu in nadaljuje skozi luknjo, ki se na koncu splaziš skozi njo (malo me je spominjala na rov po Kopiščarjevi poti na presojnik ampak še zmeraj drugače). Pot se nadaljuje še kar navpično navzgor do travnate terase za katero sledi zopet vstop v steno. Osebno mi je bil ta del najtežji saj se ferata postavi čisto navpično navzgor in prečno preko prečnice zopet navzgor, zračnost narašča. nato sledi del splošno netežavno poplezavanje, do zadnjega dela ki se zopet postavi pokonci in šele ko pridemo do dveh prečnic se zavemo zračnosti, ki je pod nami tu prehodimo res bi lahko potrdil izjavo mariborčana, ki je napisal spektakularen del saj je zračnost res velika. Zatem sledi še nič kaj poseben zaključek ferate. Pot smo nato nadaljevali pa italijanski poti do vrha saj je slovenska na žalost ZAPRTA, na vrhu pa je bilo fantastično minus veter ki je res močno pihal :). O sami ferati bi pa dodal, da je za tako pot potrebna oprema za samovarovanje, sem pa od te ferate pričakoval nekoliko večjo težavnost, sam osebno bi jo lahko preplezal tudi brez le te ampak je to brez veze saj zato se za take poti tako opremo uporablja in zato jo imamo. Bi se pa brez le te verjetno na kakšnih parih mestih pošteno držal zajle ;).

benedik: četrtek, 5. julij 2007, ob 20.25 uri

Oprostite za nekaj nepravilnosti in napak, ker se mi je zares mudilo ;) če bi pa kdo rad videl slike pa naj napiše svoj e-mail un mu jih pošljem, saj jih sam na žalost ne znam dodati na forum.

CarpeDiem: petek, 6. julij 2007, ob 8.33 uri

Lepo napisano, škoda res edino za slovensko smer, ki je gotovo lepše nadaljevanje Italiane kot italijanska pot, da se adrenalin počasi in postopoma umirja! 8)

punsha5: petek, 6. julij 2007, ob 16.19 uri

V teh dneh je nekatere vrhove pobelil sneg. Ali ima kdo kakšne informacije kako je z Mangartom. Šla bi jutri in sicer po zgoraj omenjeni poti. Hvala za kakršnokoli informacijo.

punsha5: nedelja, 8. julij 2007, ob 18.29 uri

Zaradi slabih razmer (sneg) je Mangart odpadel, tako da še vedno zbiram informacije o razmerah mogoče za naslednji vikend. Èe se je kdo potikal kje tam okoli naj se le malo pohvali :)

benedik: nedelja, 8. julij 2007, ob 18.57 uri

Kar se tiče varoval je vse vredu razen enih dveh ali treh izpuljenih klinov, na nekaterih mestih pa so jeklenice še kar ohlapne. No sem odprl še jaz stran za dodajanje slik, tako da si jih lahko pogledate, moram pa dodati, da pol slik še ni ker jih še čakam da jih dobim. V kratkem bom dodal tudi tiste. http://benedik.moj-album.com

igorz: ponedeljek, 9. julij 2007, ob 18.53 uri

puncha5 je napisal-a: "Zaradi slabih razmer (sneg) je Mangart odpadel, tako da še vedno zbiram informacije o razmerah mogoče za naslednji vikend. Èe se je kdo potikal kje tam okoli naj se le malo pohvali" V soboto in nedeljo smo izvajali popravila na slovenski zavarovani plezalni poti na Mangrt. Vreme je bilo idelano, še posebej lepa je bila sobota, snega ni. Pot do nadaljnega ostaja zaprta.

benedik: petek, 13. julij 2007, ob 17.23 uri

Pozdravljeni! Sedaj sem dodal še ostale slike iz Via Italiane in Mangarta. Pogledate pa jih lahko na: http://benedik.moj-album.com

punsha5: petek, 13. julij 2007, ob 17.49 uri

Sem poskusila pogledat, vendar mi napiše "Uporabnik Benedik nima javnih albumov". Tako da si žal ne morem ogledati.

punsha5: petek, 13. julij 2007, ob 20.03 uri

No tako, sedaj pa vse dobro dela :D Po slikah je videti super, v živo bom pa videla v nedeljo. Lp

punsha5: nedelja, 15. julij 2007, ob 19.57 uri

Prišlo je sončno nedeljsko jutro in prav lepo počasi sva se odpravila proti Kranjski Gori ter naprej preko Italije do Mangartskega sedla. Cele kolone ljudi se je vilo po poti proti Mangartu, tako da človeka kar malo mine. Sva hodila kar malo po svoje, tako da se nisva drenala in čisto po nesreči našla tisto najino pravo pot, ki zavije proti bivaku Nogara. Tam je bilo stanje mnogo boljše, sicer vseeno kar veliko obiskovalcev a vsaj kolone so izginile. Kar hitro ti poskoči srce še posebaj ko nadaljuješ pot iz votline. Pot je dobro zavarovana, na nekaj mestih jo sicer varuje nekoliko ohlapna jeklenica, kar pa pot le še nekoliko začini z adrenalinom. S tem ko se je pot v nadaljevanju priključila običajni sva se tudi midva pridružila gručam ki so se valile proti vrhu. Tam je bilo srečati tako 70-letnike kot tudi dojenčke v kengurujčkih in pa otroke ki komaj dobro hodijo pripete na vrvi. Bil je lep dan in to je čudovita ferata.

Irena: petek, 17. avgust 2007, ob 10.24 uri

Kuki, zagotovo nisi bil edini . Sama sem pred leti naredila isto neumnost :oops: in si nehote dodobra ogledala dolino Belopeških jezer. Kasneje mi je nekaj prijateljev povedalo podobne zgodbice...

jjanez: ponedeljek, 20. avgust 2007, ob 8.42 uri

V soboto sem z Mangartskega sedla gledal del poti Via Italiana. Pot me je zamikala, s tem da bi se s sedla spustil do bivaka Nogara, potem po Via Italiani in na vrh. Zanima me, kako je z markacijami s sedla do bivaka (ali je pot označena, kake so orientacijske pasti). Zanima me tudi, kakšno je stanje varoval na poti in ali je celotna pot tako navpična kot je videti s sedla. Za odgovor najlepša hvala!

punsha5: petek, 24. avgust 2007, ob 23.35 uri

S sedla do bivaka so markacije zelo slabe, vsaj jaz jih nisem videla in sem odcep našla čisto po (ne)sreči. Držati se je potrebno zgornje poti in iti čez žičnato ograjo, kjer se potem spustiš proti bivaku. Varovala so dokaj vredu, jeklenica je sicer nekoliko ohlapnejša še posebej na enem mestu kjer je izpuljeno, vendar se je povsod možno varovati. Celotna Via Italiana je navpična, v nadaljevanju pa se tako priključi običajni poti. Varen korak