FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 0.30 uri; ogledov: 0

S punco sva to leto prvič začela hribolaziti (zlezla sva že na Peco, Tosc, pozimi obiskala Zajamnike in Uskovnico s Pokljuko) in glede na najino dosedanje poznavanje prečudovite zahodne Slovenije sem predlagal v julijskih dneh (upava predvsem na lepo vreme v naslednjem tednu in glede na današnjo napoved se bova lahko tudi kepala:) naslednje poti: 1. BOHINJ - TRIGLAVSKA JEZERA (DVOJNO) - KRN Boh. jezero - Stara fužina, Vogar, Planina Jezero, Triglavska jezera (nočitev), Komna, Vratca, Krnsko jezero (nočitev), Krn, Krnsko jezero, Lepena (upava na družinski taxi), skupaj 3 dni. 2. OKOLI BOHINJA CEZ SEDLA IN PLANINE OB VZNOZJU GORA Boh. jezero, Vogel (gondola), Komna, Triglavska jezera (nočitev), Planina Jezero, Planina Laz, Vodnikov dom (nočitev), Konjščica, Uskovnica in do izhodišča poti, kopanje v Boh. jezeru, skupaj 3 dni. 3. BOHINJ - TRIGLAVSKA JEZERA (VSA) - KANJAVEC - KOMNA Boh. jezero - Stara fužina. Vogar, Planina Jezero, Triglavska jezera (nočitev), Koča na Prehodavcih, Kanjavec in nazaj do Triglavskij jezer, Komna (nočitev), kopanje v Boh. jezeru, skupaj 3 dni. 4. Razmišljava tudi o turi iz Krme (dolina) do Krna, skupaj 3 dni. Želiva upoštevati najine okoliščine: - solidno fizično pripravljenost - primerno opremo (čevlji, palice, topla/letna oblačila) - letni čas (visoka temperatura, želja po senci) - željo/sposobnosti hoditi po tehnično nezahtevnih poteh - izbrati dolžino poti za 2-3 dni (cca 6 ur hoje dnevno + postanki oz. do 2-3 ure vzpenjajoče poti dnevno) - poraba časa (zlasti večerne čarobnosti) za romantične trenutke. "V vrečo" ne želiva na silo stlačiti videnje gora po dolgem in počez, a videti bi vendarle želela čimveč na račun krožne poti (če ne bo družinskega taxija, vsaj delno krožne, pa tudi krožna pot ne bo Pogoj za najino zadovoljstvo) ali poti po različnih okoljih (denimo pot iz gozda v pot po kamnu, iz pogleda v doline v pogled med skale). Tudi število dni bova po potrebi prilagajala trajanju lepega vremena, skratka, želiva se imeti lepo in v mejah realnega. Vaši predlogi drugih poti ali popravki predlaganih, dodatni nasveti... Z veseljem jih sprejmeva, kot tudi dajeva ideje drugim. :D

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 0.30 uri

S punco sva to leto prvič začela hribolaziti (zlezla sva že na Peco, Tosc, pozimi obiskala Zajamnike in Uskovnico s Pokljuko) in glede na najino dosedanje poznavanje prečudovite zahodne Slovenije sem predlagal v julijskih dneh (upava predvsem na lepo vreme v naslednjem tednu in glede na današnjo napoved se bova lahko tudi kepala:) naslednje poti: 1. BOHINJ - TRIGLAVSKA JEZERA (DVOJNO) - KRN Boh. jezero - Stara fužina, Vogar, Planina Jezero, Triglavska jezera (nočitev), Komna, Vratca, Krnsko jezero (nočitev), Krn, Krnsko jezero, Lepena (upava na družinski taxi), skupaj 3 dni. 2. OKOLI BOHINJA CEZ SEDLA IN PLANINE OB VZNOZJU GORA Boh. jezero, Vogel (gondola), Komna, Triglavska jezera (nočitev), Planina Jezero, Planina Laz, Vodnikov dom (nočitev), Konjščica, Uskovnica in do izhodišča poti, kopanje v Boh. jezeru, skupaj 3 dni. 3. BOHINJ - TRIGLAVSKA JEZERA (VSA) - KANJAVEC - KOMNA Boh. jezero - Stara fužina. Vogar, Planina Jezero, Triglavska jezera (nočitev), Koča na Prehodavcih, Kanjavec in nazaj do Triglavskij jezer, Komna (nočitev), kopanje v Boh. jezeru, skupaj 3 dni. 4. Razmišljava tudi o turi iz Krme (dolina) do Krna, skupaj 3 dni. Želiva upoštevati najine okoliščine: - solidno fizično pripravljenost - primerno opremo (čevlji, palice, topla/letna oblačila) - letni čas (visoka temperatura, želja po senci) - željo/sposobnosti hoditi po tehnično nezahtevnih poteh - izbrati dolžino poti za 2-3 dni (cca 6 ur hoje dnevno + postanki oz. do 2-3 ure vzpenjajoče poti dnevno) - poraba časa (zlasti večerne čarobnosti) za romantične trenutke. "V vrečo" ne želiva na silo stlačiti videnje gora po dolgem in počez, a videti bi vendarle želela čimveč na račun krožne poti (če ne bo družinskega taxija, vsaj delno krožne, pa tudi krožna pot ne bo Pogoj za najino zadovoljstvo) ali poti po različnih okoljih (denimo pot iz gozda v pot po kamnu, iz pogleda v doline v pogled med skale). Tudi število dni bova po potrebi prilagajala trajanju lepega vremena, skratka, želiva se imeti lepo in v mejah realnega. Vaši predlogi drugih poti ali popravki predlaganih, dodatni nasveti... Z veseljem jih sprejmeva, kot tudi dajeva ideje drugim. :D

jkocja5: torek, 10. julij 2007, ob 0.54 uri

1. varianta se mi zdi res super > mogoče je mal težko to, da je 3. dan vzpon na Krn (odvisno od kondicije) pa srečno

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 0.58 uri

Lahko tudi obrneva cilj in izhodišče (v 1. primeru bi tako začela v Lepeni)...

spp: torek, 10. julij 2007, ob 1.03 uri

Lahko tudi obrneva cilj in izhodišče (v 1. primeru bi tako začela v Lepeni)...
ja, to je bolje pa pri Triglavskih jezerih izberta težjo pot proti Planini Jezero

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 1.10 uri

SPP: lahko razložiš razliko med potema do Pl. Jezero iz Triglavskih jezer? Kot je meni znano, ena vodi čez predel (Štapce), kjer je potrebno malce plezati, to pa nama ni najbolj všeč. :D

spp: torek, 10. julij 2007, ob 1.18 uri

SPP: lahko razložiš razliko med potema do Pl. Jezero iz Triglavskih jezer? Kot je meni znano, ena vodi čez predel (Štapce), kjer je potrebno malce plezati, to pa nama ni najbolj všeč. :D
no, če vama ni všeč plezanje pa gresta kakšnih 5-10 minut od koče v smeri Èrnega jezera pa pol je tam razpotje in so table in se gre naravnost za Pl. Jezero

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 1.22 uri

Morda v nadaljnih predlogih še kakšna povsem nova tura oz. ideja ali sva vendarle predlagala dokaj izčrpno ponudbo v mejah dosegljivga glede na navedeno in željo po obisku Bohinjskih gora oz. okolice? :D Roko na srce, možnosti je še veliko več, da o lovskih ali skoraj pozabljenih poteh niti ne govorimo.

Kavka: torek, 10. julij 2007, ob 8.55 uri

Èao, iz Pl.Jezero do Prehodavcev mimo Koče pri triglavskih j. je čist luštna, lahka pot, tudi lepa, samo sence pa ni dosti. Je pa dosti planincev in izletnikov, tako da kake hude romantike ni. Je pa zelo lep večer na Prehodavcih in je lahko zeloooo romantičen. Za ostalo pa žal ne znam povedat, ampak se mi pa zdi zelo fajn, da bi šla za tri dni in naredila kar dolgo pot. Super.

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 11.36 uri

5. V primeru, da se bo treba vrniti na koncu poti na izhodišče ali se mu čimbolj približati, sva razmišljala še o eni kombinaciji: LEPENA - KRNSKA JEZERA - KRN - KRNSKA JEZERA (nočitev) - KOMNA - TRIGLAVSKA JEZERA - PREHODAVCI (nočitev) - NA LOGU (dolina Trenta) kjer poiščeva prevoz do Lepene ali vsaj do odcepa za Lepeno in preostanek dneva preživiva po Trenti. Tukaj me zanima: bo odveč iti še na Kanjavec in ali bi bilo bolje prespati na Krnu (koča malo pod vrhom) ali pri Krnskih jezerih? Sicer pa, ko smo že ravno pri vrhu Krna... ... Podobna tura v dvoje je že ugledala takšno objavo: [url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=2393&highlight=deklico[/url]

Tomaž: torek, 10. julij 2007, ob 11.37 uri

LEPENA - KRNSKA JEZERA - KRN - KRNSKA JEZERA (nočitev) - KOMNA - TRIGLAVSKA JEZERA - PREHODAVCI (nočitev) - NA LOGU (dolina Trenta) kjer poiščeva prevoz do Lepene ali vsaj do odcepa za Lepeno in preostanek dneva preživiva po Trenti.
V tem primeru bi se lahko od Prehodavcev povzpela še na Kanjavec.

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 11.43 uri

Tomaž že odgovarja... :D Morda veš, koliko ur vzame pot iz Prehodavcev do Kanjavca in nazaj (čas porabljen samo za zmerno hitro hojo), saj predvidevam, da se malce spustiš do jezera in potem bojda po južni strani po lahki poti na Triglav -ovega soseda.

Tomaž: torek, 10. julij 2007, ob 11.47 uri

S Prehodavcev na Kanjavec 2 uri. V roke vzami vodnik; Tine Mihelič - Julijske Alpe, je vse opisano...

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 12. uri

Ja, ga že berem. Bojda in tudi sam ugotavljam, da je ta gospod - avtor knjige Julijske Alpe, založba Sidarta , - Tine Mihelič čudovita osebnost, kot zasledim tudi na tem forumu, žal že preminul. V knjigi mi je še posebej všeč, kako lepo opisuje skrivnostne Fužinske planine in iskanje že pozabljenih poti...

marfi: torek, 10. julij 2007, ob 12.42 uri

SPP: lahko razložiš razliko med potema do Pl. Jezero iz Triglavskih jezer? Kot je meni znano, ena vodi čez predel (Štapce), kjer je potrebno malce plezati, to pa nama ni najbolj všeč. :D
no, če vama ni všeč plezanje pa gresta kakšnih 5-10 minut od koče v smeri Èrnega jezera pa pol je tam razpotje in so table in se gre naravnost za Pl. Jezero
Zakaj se hoji ob nekaj jeklenicah, ki služijo zgolj za varnost, sploh reče plezanje? Večerna romantika je najlepša ob gledanju sončnega zahoda. Tega se da najbolje videti, recimo, s Prehodavcev ali Krna.

bostjank: torek, 10. julij 2007, ob 13.14 uri

Dokler se lahko primeš trdno z rokami, da si zato varen, pozdravljam jekleno vrv. :D Sem se ravno spomnil... Pot iz Tosca proti Pokljuki via Uskovnica bi tu in tam, kjer je plaz odnesel pot, tudi potrebovala kakšen konkreten oprijem kovine. Popravek: s Tosca. :)

Mitja: torek, 10. julij 2007, ob 13.24 uri

eee...[b:4f55a0e773]s[/b:4f55a0e773] Tosca.

Filip: torek, 10. julij 2007, ob 13.33 uri

eee ... hehehe :lol:

ronimir: torek, 10. julij 2007, ob 15.20 uri

Res ne vem kaj tolk nekateri komplicirajo, zapeljes se do enga izhodisca parkiras avto pa zacnes hodt pa ce mas 2 al pa 3 dni pa je,...,itak da ce je lepo vrem,e lohk prespis kje tut pod kakim drevesom,..,sej ce si v dvoje pa te zebe se pa mal stisnes,...,dajte no kake druge teme nacet,... dr R.

marfi: torek, 10. julij 2007, ob 15.47 uri

sej ce si v dvoje pa te zebe se pa mal stisnes
Pa se Grinta strinja?

bostjank: sreda, 11. julij 2007, ob 0.48 uri

Fantje, vsakemu svoje, kot pravijo. :D Jaz bi vprašal še o naslednjih poteh: - ali je spust iz Krna proti Komni skozi Batognica - Vrh nad Peski (pot po zemljevidu potuje pravzaprav pod Vrhom) - sledi Malen in Prehodci ter potem nekje odcep levo (na zemljevidu le črne črtice), da se pride na klasično pot Krnska jezera - Komna , problematičen z vidika orientacije oz. označb in z vidika tehnične zahtevnosti (ali je na nivoju poti iz Krnskih jezer do Krna ali je nemara kje ta pot problematična oz. zahtevna)? Ali bi bilo v tem primeru bolje iz Krna oditi po isti poti, kot bi prišla gor, torej najprej do Krnskih jezer in potem proti Komni po glavni poti? Kot sem zasledil, ni problemov: [url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3338&highlight=prehodci[/url] - ali je pot, ki iz Komne vodi proti Triglavskim jezerom in hkrati popelje do Èrnega jezera (za pol ure daljša kot alternativa skozi Planino na Kalu) problematična - tehnično zahtevna, saj vodi po robu Komarče in se nadaljuje od jezera po t.i. Lopučniški dolini glede na zemljevid? - z avtomobilom bi štartala v Lepeni a ker bi najino pot zaključila Na Logu (iz Zasavske koče na Prehodavcih skozi Trebiški dol vse do kraja Na Logu), naju zanima, ali bi bilo vendarle bolj smotrno avto pustiti Na Logu, se peljati z busom proti odcepu za Lepeno in prvi dan pač prehoditi tiste 3 km asfalta iz glavne ceste do Doma dr. Klementa Juga v Lepeni, kjer bi sicer začela vzpon, kot pa zadnji dan 3 dnevne ture loviti bus za prevoz do Lepene, saj pelje zadnji že ob 16.45? Ali pa je morda pot tudi ob Soči od kraja Na Logu pa vse do odcepa za Lepeno nemara vredna after party-ja najinih nog, čeprav v to - vsaj zaradi intenzive 3 dnevne hoje, bolj dvomiva? :D Morda tudi tu informacija, kakšna je pravzaprav pot, ki vodi iz koče na Prehodavcih skozi planine Trebiščina, Lepoča in Krotica do doline - Na Logu? Bi morda bila boljša alternativa - skozi Zadnjiški dol? Kot sem zasledil, skozi Zadnjico in Zadnjiški dol ni težav: [url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=1200&highlight=zadnji%9Aki[/url], vendar pa vidim, da je skozi Trebiški dol do doline videti več že omenjenih planin?

ronimir: sreda, 11. julij 2007, ob 7.10 uri

sej ce si v dvoje pa te zebe se pa mal stisnes
Pa se Grinta strinja?
Grinta je idialen vzglavnik, .... :D pa topel je da ne morte verjet g Marfi,... dr.R

marfi: sreda, 11. julij 2007, ob 7.54 uri

Se pravi, da je idealen pozimi. :D bostjank, - Pot ni problematična, sa je v celoti označena in speljana po mulatjerah. - Ne. - Po moje je bolje imeti avto na cilju, saj se da lažje uskladiti čase, a je pri načrtovani turi nemara bolje tako, kot je (avto v Lepeni), saj imata obilo časa za premik po koncu ture, ljudje pa so tudi zelo prijazni in hitro dobiš prevoz. Je pa po Lepeni 6 kilometrov do doma, ne tri. Zadnji avtobus je pri ovinku v Zadnjico ob 18:40, na križišču za Lepeno pa 20 minut pozneje. S Prehodavcev gre v dolino italijanska mulatjera. Tako v Trebiški, kot v Zadnjiški dol. Spust torej po želji. Je pa Zadnjica meni osebno slikovitejša. V misli mi hodi zelo lepa krožna pot iz Vrsnika, a gre po nemarkiranih poteh in je zato ne bom opisoval.

bostjank: sreda, 11. julij 2007, ob 11.43 uri

marfi: odlične informacije. Dobro poznaš ta del Slovenije, ni kaj. :D Mogoče veš, koliko ur hoje je od Zasavske koče na Prehodavcih do kraja Na Logu pri zmerno hitri hoji? Lahko napišeš posebej za Zadnjiški in posebej za Trebiški dol . Enega bova izbrala, po drugem pa kdaj drugič, če nama za naslednjič ostane še kakšen Kanjavec in podobno. :) Nekako sva se odločila, da bova avto pustila v Lepeni, odšla na Krn mimo Krnskih jezer, na vrhu (upam) občudovala sončni zahod (nočitev v Gomiščkovo zavetišče ), se drugi dan obrnila proti Komni mimo Prehodcev, na Komni verjetno ponovno prenočila (ali pa se še isti prebila mimo Èrnega jezera do Triglavskih jezer, če ne bova preveč utrujena, saj so večeri ob jezeru prav gotovo čarobni), tretji dan pa potem občudovala vsa preostala Triglavska jezera in se po vzponu do Zasavske koče na Prehodavcih vrnila v dolino k Soči. :) Lepo vreme naju morda v Trenti in tem delu Slovenije zadrži še 4. dan, zato morda predlogi tudi v tej smeri, kaj po 3 dnevni hoji v gorah obiskati z avtomobilom. Èe bo vroče, bi zagotovo skočila malce v vodo. :D

bostjank: sreda, 11. julij 2007, ob 12.52 uri

Še nekaj koristnih informacij sem pravkar našel... [size=9:54e9a5cd77] Koča pri Triglavskih jezerih – Zasavska koča na Prehodavcih Od Koče pri Triglavskih jezerih se po isti poti vrnemo do Zelenega jezera in mimo Rjavega jezera proti Prehodavcem oziroma Zasavski koči. Pot vodi preko kraškega sveta do slemena, od koder se odpre eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah. Do Zasavske koče je še nekaj minut hoje. Prenočimo v koči. Èas: Od Koče pri Triglavskih jezerih do Zasavske koče na Prehodavcih je 2.30 h hoje. Višinska razlika: 380 m. Zasavska koča na Prehodavcih – dolina Zadnjice (varianta: čez Trebiški dol v Trento) V dolino Trenta se od Zasavske koče lahko spustimo po dveh poteh. V obeh primerih se pot najprej spusti čez meliščna in travnata pobočja, dokler po slabi uri hoda ne dosežemo razpotja. Prva pot zavije desno in nas pripelje na izhodišče naše ture: na parkirišče v dolini Zadnjice. Èe pa nam vračanje točno na izhodišče ni tako pomembno, lahko izberemo tudi levo pot, ki nas večinoma po gozdni poti pripelje na Log v Trenti. Dolina Zadnjice Na razpotju zavijemo desno na sedlo Èez Dol, od koder se po grušču spustimo proti dolini. Pot ponuja lep razgled na zatrep doline Zadnjice in Luknjo ter okoliške stene. V zatrepu doline pridemo do gozdne ceste, po kateri se spustimo do parkirišča v dolini Zadnjice. Èas: do parkirišča potrebujemo 2.30 h hoje. Višinska razlika: spustimo se za 1.400m. Trebiški dol Na razpotju zavijemo levo proti udobni stezi mimo lovske koče, tik za tem se spustimo v gozd. Mulatjeri sledimo mimo opuščenih planin Trebiščina, Lepoč – kjer prečkamo potok – ter opuščene prestaje Krotica. Pod slednjo pridemo do prvih počitniških hišic, nekoliko nižje pa na gozdno cesto, ki nas pripelje v dolino. Po glavni cesti v nekaj minutah pridemo Na Log v Trenti. Èas: do Loga v Trenti potrebujemo 3.30 h hoje. Višinska razlika: spustimo se za 1.400m. [/size:54e9a5cd77] Vir: [url]http://www.soca-trenta.si/default.asp?id=228[/url] In še nekaj sem našel, ki govori v prid slikovitosti poti prek doline Zadnjica: [size=9:54e9a5cd77] Smo v dolini pod prepadnimi ostenji z največjo višinsko razliko v Julijskih Alpah. Zadnjica skriva slapove, šumelišča in brzice Zadnjice (Krajcarice) in Belega potoka.[/size:54e9a5cd77] Vir: [url]http://www.odkrij-slovenijo.si/slo/prikaz_izlet.php?id_izlet=76[/url] Opazil sem tudi, da se pri razpotju med Pogačnikovim domom in potjo proti Zadnjiškemu dolu izplača zaviti na desno do postaje tovorne žičnice, kjer lahko vidiš slapove ( Belopotoški slap ). Vir: [url]http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Trenta/Zadnjica/Zadnjica.htm[/url]

CarpeDiem: sreda, 11. julij 2007, ob 17.51 uri

Morda se splača razmisliti še o Špičju, če bosta že enkrat pri dvojnem jezeru!

bostjank: sreda, 11. julij 2007, ob 21.57 uri

CarpeDiem: pot čez Špičje je zahtevna, če sem prav prebral v vodičih in na zemljevidih. Zato se bova (zaenkrat) držala poti po dolini, ker je še prehitro za preizkus vrtoglavice. :D Nenazadnje nimava kaj izgubiti, sedaj bova videla pot po dolini, kdaj drugič pa morda še druge variante proti severu in Prehodavcem.

bostjank: sreda, 11. julij 2007, ob 22.03 uri

Kot kaže, bo naslednji teden vreme naklonjeno planincem, a vroče bo vsekakor. :D Vir: [url]http://uk.weather.com/weather/local/SIXX0001?x=0&post=post&code=code&y=0[/url] Kar se tiče informacij o avtobusnih prevozih po Trenti in okolici za tiste, ki iščejo tovrstne informacije: [url]http://www.avrigo.si/[/url] oz. [url]http://www.avrigo.si/util/bin.php?id=2007070513173957[/url] in [url]http://www.alpetour.si/[/url]

marfi: četrtek, 12. julij 2007, ob 9.56 uri

Lepo vreme naju morda v Trenti in tem delu Slovenije zadrži še 4. dan, zato morda predlogi tudi v tej smeri, kaj po 3 dnevni hoji v gorah obiskati z avtomobilom. Èe bo vroče, bi zagotovo skočila malce v vodo. :D
Najbrž je odvisno od tega, v katero smer se bosta vračala. Èe že bosta v Lepeni, ne pozabita na ogled "Šunikovega vodnega gaja". Voda je sicer mrzla, a v vročih dneh še kako paše. Pa tudi Velika korita so na vhodu v Lepeno, Mala korita ob strugi Soče gor, Zmuklica pa ob strugi dol. No, če napišeš smer povratka in voljo po vožnji, dobiš še več informacij.

bostjank: četrtek, 12. julij 2007, ob 10.32 uri

Murfi: da ni morda pešačenje iz Na logu do odcepa za Lepeno bolj zanimivo kot avtobusni prevoz v tej smeri? :) Kot vidim, pot (cesta) potuje stalno ob Soči. Murfi: hvala za informacije, sicer sem o Trenti našel naslednje zanimive točke, da bo vedel še kdo: izvir Soče, korita Mlinarice s slapom, Velika korita Soče pri vasi Soča, korita Soče pri Kršovcu, slapovi v Zapodnem in v Vrsniku; botanični vrt Juliana . Povratek je načrtovan tako, da bi se vračala skozi Bohinj in Bled (tudi zaradi kopanja v jezeru), čeprav ni dvakrat za reči, da naju zamika še ogled plazu pri Log pod Mangartom (jaz sem sicer že bil tam in je res veličastno), potem verjetno pride še želja po Mangartska planina .... Ah ja... :D Vsi predlogi v okolici so dobrodošli, ne glede na smer povratka. Še najdeni viri: Slapovi potoka Šunik v Lepeni: [url]http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Trenta/Lepena/Sumnik/Sumnik.htm[/url]

marfi: četrtek, 12. julij 2007, ob 10.45 uri

Vidim, da bi jo najraje kar po [url=http://www.trenta-soca.si/default.asp?id=17]Soški poti[/url] mahnila. [url=http://burek.uni.cc/2/rhvalb/tabor05andrej/Aj525_zemljevid_So_ka_pot.jpg][img:87011947f2]http://burek.uni.cc/2/rhvalb/tabor05andrej/Aj525_zemljevid_So_ka_pot.thumb.jpg[/img:87011947f2][/url] Zanimivosti ob poti? Èe bosta zavila preko Predela, so vsekakor priporočljive za ogled vse tri trdnjave in korita Koritnice, Vsa tri jezera na italijanski strani, Zelenci ... ampak to že ni več Trenta.

bostjank: četrtek, 12. julij 2007, ob 10.48 uri

Soška pot je tako čudovita in pestra, da utegne Predel in Italija skupaj z bližnjimi lepotami ostati za 5. dan. :D Mogoče bi Italijo in tiste konce združila s kakšnim izletom v gore na drugi strani meje - zelo všeč mi je recimo - upam, da bom prav povedal - Hude police , kjer imaš pred nosom ošiljene italijanske vrhove, pa Dolomite in Kanin se lepo vidi. :) Vsekakor hvala za vse predloge.

bostjank: ponedeljek, 23. julij 2007, ob 12.31 uri

Torej, vrnila sva se iz načrtovanega izleta po Julijskih alpah. Bilo je čudovito. Da bo poročilo celovito, pa kar k podrobnemu opisu potovanja. :D Prvi dan sva najbolj občutila težo nahrbtnikov, zato ob tem apelirava na vse manj izkušene pohodnike, da resnično premislijo, kaj bodo vzeli s sabo, da se pozanimajo predhodno, kaj lahko dobijo v posamezni koči in da v poletnih dneh dajejo prednost nošenju tekočine kot hrane. V prvem dnevu sva zapustila Lepeno, kjer sva pustila avto pri koči in se odpravila do Krnskih jezer. Senca in senčna stran v dopoldanskem času nama je olajšala pot navzgor, pri koči pri Krnskih jezerih pa sva malce pavzirala, da se je opoldanska vročina malce umirila. Nadaljevala sva proti Krnu in se mu kar hitro približala. Prvi dan sva hodila okoli 5-6 ur in ga zaključila s sončnih zahodom na vrhu Krna ter prenočitvijo v koči malo pod vrhom. Ob tem naj povem, da razgleda proti morju in Italiji ni bilo, saj bojda zaradi vročine v teh dneh tega ni pričakovati - za to so bojda primernejši jesenski dnevi. Postrežba in postelja na Krnu brez pripomb. Drugi dan sva se odpravila proti Komni in sonce je kmalu pokazalo svojo moč, saj pot poteka med kamenjem, kot se spodobi za gore in zlasti Krn z okolico. Počivala sva vsake toliko časa v kakšni senci, ki jo je napravila skala, nekje na sredini poti sva naletela celo na manjšo votlino (pri drugem razpotju za Krnska jezera in Komno, kjer so ostanki skoraj porušenih stavb) in se tam hladila v naravnem hladilniku. Tudi Prehodci (malo pred prihodom do votline) naju niso zmedli, saj so na vseh razpotjih smerokazi. Vročina naju je v nadaljevanju kar matrala, ko sva se vzpenjala do Vratc, kjer le zagledava Komno in dva junaka, ki sta želela zlesti na malega Bogatina. Midva sva jo mahnila navzdol proti Komni in porabila za pot iz Krna do Komne okoli 6 ur hoje. Pri Komni sva kupila še nekaj vode, čeprav sva kasneje to malce obžalovala, saj sva isti dan želela priti do Triglavskih jezer, kamor sva tudi prišla a tam ugotovila, da si lahko natočiva poljubno količino vode. Pot iz Komne do TJ se nama je vlekla in vlekla, tudi zato, ker sva bila že kar utrujena. Za nama je bilo na koncu dneva okoli 9 ur hoje. Èrnega jezera nisva videla, ker je bojda pot za utrujenega človeka od jezera do TJ precej naporna, bojda bolj kot klasična relacija od Koče pod Bogatinom (tako misleč en stric, ki naju je opazoval, ko sva pogledovala po tabli za Èrno jezero in prav on se je vračal iz TJ prek Èrnega jezera proti Komni). Postrežba in postelja na TJ brez pripomb, le ležišča so že bolj utrujena, verjetno zaradi večje gneče kot pa na Krnu. Imela sva srečo, da sva prehod iz kamnitega sveta Krna proti travnatim površinam še kako občutila, saj so v teh julijskih dneh trave, ki so vedno pogostejše pri spuščanju nadmorske višine še kako obogatene z najrazličnejšimi travniškimi rožami. Tretji dan sva se odpravila po dolini Triglavskih jezer, si pred odhodom v objektiv shranila Dvojno jezero pri koči, kasneje zagledala veličastno Špičje a ga s spoštovanjem opazovala iz doline, našla Ledvico in ostala jezera na poti. Po okoli 2 urah hoje sva zagledala Zasavsko kočo na Prehodavcih in veličastne razglede na vse strani. Odločila sva se, da v dolino sestopiva po Zadnjici, a naju je tale Zadnjica do prihoda na makadamsko cestico kar izmučila - najprej melišče in potem precej drsečega kamenja na poti. Zelo sva se razveselila izvira vode nekje na 3/4 poti po Zadnjici. Sledil je vstop na avtobus, ki naju je odložil nižje v dolini Soče, pri križišču za Lepeno. Lepeno sva imela priložnost še kako spoznati, saj nama nihče ni želel ustaviti in tako sva morala utrujena prepešačiti še 8 km asfalta. Ko sva se le prebila do koče v Lepeni, sva z užitkom dobesedno požrla kokakolo in zaključila hojo pri 9 urah za ta dan. Èetrti dan sva želela nameniti sprostitvi, zato sva ostala v dolini in si ogledala nekaj znamenitosti v Trenti (izvir Soče, Juliana, korita), potem pa sva se spravila k Bistri hčeri planin in se tam ustalila do večera. Noč je bila v avtomobilu precej hladna, zato sva se jutranjega sonca v Zadnjici kar razveselila. Soča je v tej vročini ostala neomajna in željna malo daljšega čofotanja, sva se ob koncu četrtega dneva, ko sva obiskala še Bovec in tradicionalne četrtkove večere v Bovcu (narodno zabavna glasba na glavnem trgu) ter znameniti Log pod Mangartom in Mangartsko planino (punca kar ni mogla verjeti razgledom), odpravila proti Kobaridu in naprej čez Soriško planino do Bohinja. Pot se je vlekla, verjetno spet zato, ker sva bila utrujena in nemara bi bilo bližje/hitreje Bohinj obiskati prek Vršiča in Bleda. Peti dan sva še kako občutila neomajnost Bohinjcev, saj so naju dobesedno pregnali iz mesta, kjer sva parkirala, da bi se malo naspala in na parkirišču pri Koči pod Savico, kamor sva se prestavila po intervenciji redarjev, sva enostavno zavrnila plačilo parkirnine, saj sva bila tam pred pobiralcem parkirnine. :D Kar se tiče gorskih poti... Pot vseskozi ni bila zahtevna - tehnično (prvo zajlo sva našla šele pri izviru Soče), je pa potrebno marsikje na mulatjerah paziti, da ti ne spodrsne na kamenju, saj so pri določenih delih poti na eno ali drugo stran prepadni deli in ni vseeno ali se držiš notranje strani poti ali ne in da je korak stabilen. Palice so nama pri hoji še kako koristile. Zgodbo lahko zaključiva s tem, da toliko različnih stvari v tako kratkem času še nisva doživela. Prava dogodivščina. :D Pred najin avto je enkrat skočila srna, na Mangartski planini pa svizec. Srečela sva številne prijazne ljudi, tudi tujce, s katerimi je prav prijetno pokramljati. V teh dneh sva videla več helikopterjev kot avtomobilov. :D S sabo sva imela tudi majhno plinsko jeklenko (v avtomobilu), zato sva zadnja dva dneva jedla kot grofa. Kljub temu, da sva peti dan še kako občutila boleča ramena, sva avto pustila v Stari fužini, saj sva 1 EUR/uro, kot bi plačala za Bohinjski parking, rajši namenila še za bencin domov. :D Noge naju na celotni turi niso niti najmanj bolele, deloma zato, ker sva imela kar nekaj manjših turic pred odhodom na omenjeno turo, deloma pa verjetno zato, ker sva dnevno uživala tablete z magnezijem (v lekarni so nama pri večjih naporih priporočili eno zjutraj in eno zvečer, 300 mg skupaj z dodatkom vitamina C), ker naj bi domnevno nase vezale mlečno kislino v mišicah. Èe ne bi imela težkih nahrbtnikov, bi lahko še lep čas hodila po gorah a ker je treba tudi kdaj počivati, sva zadnji dan z užitkom čofotala v Bohinjskem jezeru. Na poti domov sva naletela še na Blejske dneve in malo pokukala med stojnicami ter se zadovoljna in polna doživetij odpravila srečno domov.:D Èudovito. :D

Mukica: ponedeljek, 23. julij 2007, ob 12.52 uri

Po opisu sedeč sta preživela zalo lepe, aktivne in zanimive počitnice. :P Repriza najbrž sledi

bostjank: sreda, 25. julij 2007, ob 12.55 uri

Mogoče bi izpostavila še literaturo, ki bo v pomoč tako tistim, ki ne poznajo že omenjenih delov Slovenije, kot tudi tistim, ki deloma poznajo a iščejo ideje, kako določene vrhove in doline ter ostale znamenitosti povezati v ture ali lahke, tudi družinske izlete: - Pilz Ingrid , Èudoviti svet Julijskih Alp , Mladinska knjiga , Ljubljana , 1993 , knjiga je oblikovana kot čudovit vodič na predlaganih relacijah, opredeljuje tudi težavnost izbrane poti. - Bele Jani , Proti vrhovom , Planinska zveza Slovenije , Ljubljana , 2005 , knjiga je celovit priročnik tako za manj kot bolj izkušene, kako in s čim se odpraviti v gore ter predvsem kje in kaj je potrebno vedeti. Na dodatne vezalke ali obliž oz. povoj midva denimo niti pomislila nisva, kaj šele na to, da je v nevihti potrebno hoditi (če ni možnosti zavetja) vsaj 20 m narazen med osebama. - Stritar Urška in Andrej , Z otroki v gore , Sidarta , Ljubljana , 1998 , vodič za družinske izlete širom Slovenije. - Stritar Andrej , 111 izletov po slovenskih gorah , Sidarta , Ljubljana , 1993 , kjer podobno kot prej omenjeni vodiči opisuje različne ture, označene tudi s skico poti, kar je še posebej dobrodošlo za orientacijo na slabo ali neoznačenih poteh. Èe bova raziskovala Logarsko dolino in Kamniško Savinjske Alpe, si bova izposodila še: - Ficko Peter , Kamniške in Savinjske Alpe - Klinar Stanko , Sto slovenskih vrhov . Uporabljala sva (vseskozi s sabo) tudi dva planinska zemljevida: - Julijske Alpe - Vzhodni del - Julijske Alpe - Zahodni del . Popravek: med uporabljeno literaturo sva uporabila še posebej znano: - Mihelič Tine , Julijske Alpe 1. del Bohinjske Gore , Sidarta , Ljubljana , 1995 - odličen planinski vodnik - kot boste zasledili, za marsikoga Sveto pismo v gorah. :D Še posebej zanimivo podaja možnost obiska Fužinskih planin, ki se jih v jesenskih barvah macesnov še kako izplača obiskati. Upava na lepo jesen. :D

xmovc: sreda, 25. julij 2007, ob 13.43 uri

Jejhata, Miheličevo Sveto pismo pa le nabavit...

BOR_KUM: četrtek, 26. julij 2007, ob 0.02 uri

xmovca poslušat in našega Tineta brat! Bostjank, skoraj bi spregledal tvoj potopis ... Prav prijetno branje! In, važnejše, zares lepo sta se morala imeti! Želim vama še mnogo takih in podobnih poti! :D