FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

old shatterhand: sreda, 11. julij 2007, ob 12.22 uri; ogledov: 0

17.6 smo sli trije iztirjenci na greben Loske stene. Iz Bavscice na Briceljk in nato proti zahodu do Vrha Krnice. Sestopili smo do Kluz in vsega skupaj hodili 14h. Na grebenu smo se posteno naplezali in stalno uporabljali 30m vrv ter vse kar spada zraven. Uporabili smo vso naso kreativnost, enkrat celo stuporamo: ce bi nas kdo videl bi se posteno nasmejal. Na koncu smo se strinjali, da je lazje plezati greben v smeri proti vzhodu, t.j. v nasprotno smer kot mi, ker so najlazji prehodi v to smer lazje zaznavni, se jih pleza navzgor, cez par tezjih sestopov pa gre udobno kar po vrvi. To je v bistvu smisel mojega prispevka: svetujem da greste v smeri Stritarjevega opisa v knjigi 111 izletov. Kar se tice dostopa na Vrh Krnice, pa moram reci da je vse prej kot enostaven: v spodnjem delu je veliko stevilo lovskih poti, ki terjajo stalno pozornost, visinska razlika je preko 1700m, v zgornjem delu, nekje na visini 1700m, ko se pride iz gozda na obsirna travnata pobocja proti Kobiljim Glavam pa je mozen prehod v krnico pod vrhom skozi gruscnat zleb na desni ali pa levo zgoraj prav pod steno, kjer na koncu mozic pokaze prehod cez rob. Cuvajte se kac in ne vabite na tak izlet prijateljev, ki bi se jim lahko zamerilo: se pred koncem ture bi vas zabodli v hrbet! Vrh Krnice zgleda iz Bovca kot pravi orjak, uspesen vzpon nanj predstavlja zato neprecenljiv dar za vsakega gornika.

old shatterhand: sreda, 11. julij 2007, ob 12.22 uri

17.6 smo sli trije iztirjenci na greben Loske stene. Iz Bavscice na Briceljk in nato proti zahodu do Vrha Krnice. Sestopili smo do Kluz in vsega skupaj hodili 14h. Na grebenu smo se posteno naplezali in stalno uporabljali 30m vrv ter vse kar spada zraven. Uporabili smo vso naso kreativnost, enkrat celo stuporamo: ce bi nas kdo videl bi se posteno nasmejal. Na koncu smo se strinjali, da je lazje plezati greben v smeri proti vzhodu, t.j. v nasprotno smer kot mi, ker so najlazji prehodi v to smer lazje zaznavni, se jih pleza navzgor, cez par tezjih sestopov pa gre udobno kar po vrvi. To je v bistvu smisel mojega prispevka: svetujem da greste v smeri Stritarjevega opisa v knjigi 111 izletov. Kar se tice dostopa na Vrh Krnice, pa moram reci da je vse prej kot enostaven: v spodnjem delu je veliko stevilo lovskih poti, ki terjajo stalno pozornost, visinska razlika je preko 1700m, v zgornjem delu, nekje na visini 1700m, ko se pride iz gozda na obsirna travnata pobocja proti Kobiljim Glavam pa je mozen prehod v krnico pod vrhom skozi gruscnat zleb na desni ali pa levo zgoraj prav pod steno, kjer na koncu mozic pokaze prehod cez rob. Cuvajte se kac in ne vabite na tak izlet prijateljev, ki bi se jim lahko zamerilo: se pred koncem ture bi vas zabodli v hrbet! Vrh Krnice zgleda iz Bovca kot pravi orjak, uspesen vzpon nanj predstavlja zato neprecenljiv dar za vsakega gornika.