FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Anonymous: sreda, 8. september 2004, ob 17.08 uri; ogledov: 0

Je šel kdo pred kratkim po tej poti? Kakšno je stanje varoval? So na poti snežišča? Se da z avtom do zavetišča Zacchi? V katero smer je pot primernejša (najprej na Vevnico in nato čez Ponce ali obratno?) Hvala

Anonymous: sreda, 8. september 2004, ob 17.08 uri

Je šel kdo pred kratkim po tej poti? Kakšno je stanje varoval? So na poti snežišča? Se da z avtom do zavetišča Zacchi? V katero smer je pot primernejša (najprej na Vevnico in nato čez Ponce ali obratno?) Hvala

Mitja: sreda, 8. september 2004, ob 18.33 uri

Poglej v forum "Razmere v gorah". Upam pa, da veš kam se podajaš. Dovolj je že, da vzameš v roke zemljevid, pa boš videl, da se do Zacchija ne da pripeljati z avtom.

Anonymous: četrtek, 9. september 2004, ob 6.31 uri

Vzpon po zavarovanih poteh je lažji kot sestop po njih. In če Mašera v svojem vodniku uvršča pot med najtežje od opisanih, verjetno odločitev o smeri vzpona ne bo pretežka. Jani Bele

Filip: četrtek, 9. september 2004, ob 8.24 uri

Ko sem prišel na vrh Vevnice, sem obenem ugotovil, da sem v mišnici. Niti pomisliti nisem hotel, da bi se vrnil nazaj po isti poti, čeprav bi bilo to najhitreje. Našel sem pot proti Poncam, ampak sem že po nekaj minutah obrnil zaradi krušljivega, pesknatega sveta. Vse pač ni za vsakega. Nasprotno pa sem na poti proti Mangartu od bivaka Tarvisio naprej užival v lahki plezariji, le dolgo je bilo vse skupaj do Mangartskega sedla in nazaj do jezer in avta. Do Zacchija se seveda da priti po cesti :D peš pač :P . Del ceste je prav lepo zbetoniran.

Anonymous: četrtek, 9. september 2004, ob 11.52 uri

Filip, lahko napišeš kaj več o poti iz Vevnice na Mangart. Je to markirana pot, kakšne so težave. Èe ni markacij kako je z orientacijo. Koliko časa si porabil. Hvala ! Janez

Filip: četrtek, 9. september 2004, ob 13.27 uri

OK, bom pa nekaj napisal. Na drugem mestu sem že tole: "Èe boš pa nadaljevala proti Mangartu, moraš vedeti, da je to izredno dolga tura in ne smeš izgubljati časa. Od bivaka Tarvisio naprej je kmalu nekaj lahkega plezanja, problemček je lahko le en kamin, dobro je imeti nekaj metrov vrvice s seboj, da lahko nahrbtnik po splezanju potegneš za seboj. Nato gor in dol čez Koritniški Mangart ... dokler se samo kake pol ure pod vrhom Mangarta ne priključiš italijanski poti nanj. Najvišja točka torej ne bo Vevnica. Za spust nazaj k Belopeškim jezerom sem uporabil grapo Jezik, ker nisem poznal poti k bivaku Nogaro. katera varianta je bolj priporočljiva, tako ne vem. Meni je v spodnjem delu kar prijala mehka hoja po suhi strugi potoka." Tega je sicer že nekaj let, tako da mi je malo že ušlo, ampak vseeno. Pot je markirana, a čeprav so markacije precej redke in se je občasno pojavljala tudi megla, nisem imel problemov z orientacijo. Malo (lahke)plezarije je samo na začetku do tistega kamina, ampak če enkrat daš podse Vio della vita, je preostalo lahko, v užitek. Vmes se (morda dvakrat) spustiš tudi dokaj nizko, tako da prideš v trave, steza je shojena. Na par kratkih delih je tudi nekaj jeklenic. Kot rečeno, na italijansko pot na Mangart se priključiš kake pol ure pod vrhom Mangarta (ocena, ker na vrh nisem šel). Z vrha Vevnice do Mangrtskega sedla sem hodil nekako štiri ure, če se prav spomnim. Potem pa še do avta kaki dve, morda celo malo več. Ker sem se na vrhu predolgo valjal, sem prišel do avta že v temi, zjutraj pa tudi še v temi štartal. "Sve u svemu" čisti užitek, bo treba kdaj ponoviti. Najbrž nisem bil prav točen, naj me kdo dopolni. LP

TT: četrtek, 9. september 2004, ob 14.58 uri

Z drustvom sem bil na Vevnici 4.9.04. Parkirali smo pri jezeru. Celotna pot (jezero-koca-vzpon in sestop po Via Della Vita-jezero) je trajala 13 ur z res kratkimi postanki, torej kar precej, vendar posebne utujenosti na koncu pri meni ni bilo (tempo je bil pac nekoliko pocasnejsi z ozirom na skupino). Stanje poti in varoval je bilo normalno, tudi na delih z verigo. Snezisc ni bilo, malce neugoden pa je bil vstopni kamin. Pri povratku nas je v steni namocil dez-na sreco je bil najbolj izpostavljeni del ze za nami. Pot za pripravljenega gornika ni zelo tezavna, vsekakor pa je ne gre podcenjevati. Priporocam dobro vremensko napoved in neprestano spremljanje vremena (za primer sile je v blizini bivak). LP Tomaz

mark: ponedeljek, 13. september 2004, ob 8.27 uri

Varovanje na Vevnico je brez napak in je lepo prehodna. Lahkega sestopa iz Vevnice pa ni, sploh če se morate vrniti Belopeškim jezerom. Sestop nazaj po ferati je tehnično dokaj zahteven, vendar pa nadaljevanje čez ponce ni kaj dosti lažje zaradi zelo slabo vzdrževanih varovalnih naprav in dokaj nestabilne podlage. Kar se pa dolžine tiče je pot proti Mangartu ali pa čez ponce pribljižno enako dolga. Vedeti morate, dako pridete na vrh Vevnice še niste prehodili pol poti. Lp Marko

Anonymous: ponedeljek, 13. september 2004, ob 22.57 uri

No, jaz sem sicer temo odprl, zdaj sem pot tudi dal skozi in lahko rečem, da ne pretirava, kdor reče, da je pot zelo lepa, a hkrati zelo zahtevna :) . Jaz sem startal z Mangrtskega sedla, pa sestopil o Nogare in na pol poti proti Zacchiju na manjsem polju zavil desno. Hujsih tezav ni bilo, je pa na mestih, predvsem na zacetku, treba nekaj malega spretnosti in moči. Od bivaka Tarvisio proti Mangartu pa je se kar nekaj poti, se posebej ce gres cez vrh Malega mangarta (ob jeklenicah). Na tej poti, ki na nekaterih kartah sploh ne obstaja, so markacije bolj poredko posejane, pa tudi plezanje je malce tezje. Se pa pot priključi tisti dobro markirani pri Hudi škrbini (ce se prav spomnim).