FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: ponedeljek, 16. julij 2007, ob 18.57 uri; ogledov: 0

Stabilno vreme sedaj res omogoča dolge ture. Tako sva tudi midva včeraj obhodila kar velik krog. S Planine Blato sva štartala še v temi. Jutranja zarja na Krstenici z zvončkljanjem krav, ki so prihajale k molži, je bil nepozaben prizor. Na Jezerskem prevalu si na prvem soncu privoščiva zajtrk, potem pa sledi spust v Planino pod Mišelj vrhom. Èez ravnino Velega polja zavijeva v Velsko dolino proti Hribaricam. Mišeljski Konec je tako blizu poti, da nisva mogla mimo. Odcep neoznačene poti malo pod Hribaricami je dobro viden. Od zajtrka je minilo že nekaj časa, zato si na vrhu Mišeljskega Konca vzameva čas za kosilo (ki je enako, kot zajtrk ), med katerim si ogledujeva najine naslednje cilje - Vršake. Od daleč so videti kar strmi in zahtevni, tako da žena že nekoliko dvomi, ali bo sploh zmogla gor Spustiva se nazaj na markirano pot in se vzpneva na Hribarice. Èez Hribarice malo po poti, malo po svoje prideva do vznožja prvega, najvišjega, Vršaka. Teren je popolnoma zapuščen, poti ali vsaj možicov ni, vzpon sam pa ni preveč zahteven, poiskati je le potrebno najenostavnejše prehode. S prvega Vršaka direktno na naslednjega je nekoliko zahtevneje, zato sva se midva najprej nekoliko spustila po strmem melišču, in šele potem zavila na naslednji vrh. Od tam naprej pa je možno hoditi po grebenu brez problema in uživati v veličastnih razgledih Ves čas pa so naju spremljala modra očesca triglavske neboglasnice. Z zadnjega Vršaka sva nadaljevala po grebenu, potem pa na primernem mestu zavila desno dol proti Globoki konti. Spust terja vso možno koncentracijo, saj je potrebno najti prave prehode navzdol, sicer si hitro v navpičnih skalah. Na robu Globoke konte iskanja poti še zdaleč ni bilo konec. Do Planine v Lazu je še zapleten labirint prehodov čez Konjske police, ki sva jih poznala le po pripovedovanju prijateljev, ki tisti teren obvladajo. Nasvet "Zavij desno na pravem mestu, da ne prideš v skale" nama je pomagal, da sva našla pot skozi goščave in se samo malo popraskana sesedla k osvežujočemu studencu v Lazu. Še urica do Pl. Blato in 15 urni krog je bil sklenjen :D Èudovita tura, ne tako tehnično, kot orientacijsko zahtevna. Zlasti sestop z Vršaka v Globoko konto in čez Konjske police v Laz neizurjenim ne priporočam :!: Fotografije pa so seveda [url=http://petersfoto.s5.net/]tukaj[/url]

peter2: ponedeljek, 16. julij 2007, ob 18.57 uri

Stabilno vreme sedaj res omogoča dolge ture. Tako sva tudi midva včeraj obhodila kar velik krog. S Planine Blato sva štartala še v temi. Jutranja zarja na Krstenici z zvončkljanjem krav, ki so prihajale k molži, je bil nepozaben prizor. Na Jezerskem prevalu si na prvem soncu privoščiva zajtrk, potem pa sledi spust v Planino pod Mišelj vrhom. Èez ravnino Velega polja zavijeva v Velsko dolino proti Hribaricam. Mišeljski Konec je tako blizu poti, da nisva mogla mimo. Odcep neoznačene poti malo pod Hribaricami je dobro viden. Od zajtrka je minilo že nekaj časa, zato si na vrhu Mišeljskega Konca vzameva čas za kosilo (ki je enako, kot zajtrk ), med katerim si ogledujeva najine naslednje cilje - Vršake. Od daleč so videti kar strmi in zahtevni, tako da žena že nekoliko dvomi, ali bo sploh zmogla gor Spustiva se nazaj na markirano pot in se vzpneva na Hribarice. Èez Hribarice malo po poti, malo po svoje prideva do vznožja prvega, najvišjega, Vršaka. Teren je popolnoma zapuščen, poti ali vsaj možicov ni, vzpon sam pa ni preveč zahteven, poiskati je le potrebno najenostavnejše prehode. S prvega Vršaka direktno na naslednjega je nekoliko zahtevneje, zato sva se midva najprej nekoliko spustila po strmem melišču, in šele potem zavila na naslednji vrh. Od tam naprej pa je možno hoditi po grebenu brez problema in uživati v veličastnih razgledih Ves čas pa so naju spremljala modra očesca triglavske neboglasnice. Z zadnjega Vršaka sva nadaljevala po grebenu, potem pa na primernem mestu zavila desno dol proti Globoki konti. Spust terja vso možno koncentracijo, saj je potrebno najti prave prehode navzdol, sicer si hitro v navpičnih skalah. Na robu Globoke konte iskanja poti še zdaleč ni bilo konec. Do Planine v Lazu je še zapleten labirint prehodov čez Konjske police, ki sva jih poznala le po pripovedovanju prijateljev, ki tisti teren obvladajo. Nasvet "Zavij desno na pravem mestu, da ne prideš v skale" nama je pomagal, da sva našla pot skozi goščave in se samo malo popraskana sesedla k osvežujočemu studencu v Lazu. Še urica do Pl. Blato in 15 urni krog je bil sklenjen :D Èudovita tura, ne tako tehnično, kot orientacijsko zahtevna. Zlasti sestop z Vršaka v Globoko konto in čez Konjske police v Laz neizurjenim ne priporočam :!: Fotografije pa so seveda [url=http://petersfoto.s5.net/]tukaj[/url]