FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: petek, 3. avgust 2007, ob 9.49 uri; ogledov: 1

Prva kraljica Julijskih Alp in slovenskih gora je vsekakor Škrlatica, torej kraljica štev. 1. Nanjo sem se s prijateljem Janezom odpravil 1.8.07 na moj 101. gorniški dan v tem letu. Zastavila sva v Vratih v lepem svežem jutru. Èeprav se nama ni nikamor mudilo in sva že spodaj v Bukovju načrtovala postanke pri bivaku IV pa v konti pod vrhom, nama je korak urno tekel vse do kraja pod razpotjem za Stenarska vratca kjer se je nekomu ustavil čas. Dobro uro je trajal nenačrtovan postanek, dokler helikopeter z dežurno ekipo ni opravil svojega dela. Nadaljevanje ni bilo več tako prijetno in veselo, pa vendar je bil vrh v soncu in tega dne številčno obiskan. Za trenutek se je na severu iz poletnih meglic pokazala še druga kraljica in povabila k sebi. Zatem sva kmalu sestopila in se v Aljaževem domu okrepčala z dobrimi štruklji, ki jih vsekakor priporočam. Druga kraljica je Hochalmspitze, kraljica Visokih Tur. Obiskal sem jo dne 2.8.07 na 102. gorniški dan. Hlad zgodnjega jutra oz. pozne noči in jasno nebo z usihajočo Luno je napovedovalo lep dan. Bovec - Trbiž - Beljak - Spitall - Gmund - Koschasch - Gossgraben. S hojo pričnem ob 08.00 h na parkirišču pod jezom umetnega jezera Speicher Gosskar. V slabi urici sem pri Geissener Hutte, nato naprej po poti 536 in desno ob ledeniku Tripkees. Na vzhodnem stranskem delu je potrebno prečiti krajši del ledenika, ki ga po sledi predhodnikov s pomočjo derez in cepina opravim v nekaj minutah. Potem splezam ob varovalih čez krajšo steno na greben, kjer se pokažejo razgledi na severno stran. Tiste velike krajne poči ni, sneg in led segata vse do skal. Nadaljujem večinoma po grebenu vse do vrha, na katerega stopim točno opoldne. Seveda na tem čudovitem vrhu nisem sam, ravno takrat jih nekaj Avstrijcev pripleza tudi po jugozahodnem grebenu. Ko povem od kod sem, mi eden od njih zaželi dobrodošlico in to v slovenskem jeziku, občutek je prijeten, ko zvem, da tudi oni poznajo naše gore in Sočo. Po kakšni uri paše z očmi po širnih razgledih pričnem sestopat po jugozahodnem grebenu Detmolder Grat proti Lassacher Winklscharte, pot 535. Varovala so nova, o napeljavi pa bi se lahko posvetovali z našimi mojstri. Spodaj na ledeniku ponovim vajo z derezami in cepinom, potem pa dolg sestop proti koči. Prečim tri potočke, ki vzbudijo željo po pitju, ampak ta pride šele v koči z rumenkasto točeno tekočino. Sledi še slaba urica hoje proti parkirišču in domov. Kraljica Visokih Tur je tudi precej domača gora, namreč na obeh poteh, na vzpenjajoči (536) in sestopni (535) nas spremljajo večinoma Knafeljčeve markacije, ki sicer niso tako lepo narisane kot pri nas (bela sredica je glede na rdečo obrobo premajhna) pa vendarle so večinske med običajnimi zastavicami in rdečimi pikami. Vzpon na kraljico Visokih Tur zahteva vsestransko izurjenega gornika in nudi obilo užitkov.

igorz: petek, 3. avgust 2007, ob 9.49 uri

Prva kraljica Julijskih Alp in slovenskih gora je vsekakor Škrlatica, torej kraljica štev. 1. Nanjo sem se s prijateljem Janezom odpravil 1.8.07 na moj 101. gorniški dan v tem letu. Zastavila sva v Vratih v lepem svežem jutru. Èeprav se nama ni nikamor mudilo in sva že spodaj v Bukovju načrtovala postanke pri bivaku IV pa v konti pod vrhom, nama je korak urno tekel vse do kraja pod razpotjem za Stenarska vratca kjer se je nekomu ustavil čas. Dobro uro je trajal nenačrtovan postanek, dokler helikopeter z dežurno ekipo ni opravil svojega dela. Nadaljevanje ni bilo več tako prijetno in veselo, pa vendar je bil vrh v soncu in tega dne številčno obiskan. Za trenutek se je na severu iz poletnih meglic pokazala še druga kraljica in povabila k sebi. Zatem sva kmalu sestopila in se v Aljaževem domu okrepčala z dobrimi štruklji, ki jih vsekakor priporočam. Druga kraljica je Hochalmspitze, kraljica Visokih Tur. Obiskal sem jo dne 2.8.07 na 102. gorniški dan. Hlad zgodnjega jutra oz. pozne noči in jasno nebo z usihajočo Luno je napovedovalo lep dan. Bovec - Trbiž - Beljak - Spitall - Gmund - Koschasch - Gossgraben. S hojo pričnem ob 08.00 h na parkirišču pod jezom umetnega jezera Speicher Gosskar. V slabi urici sem pri Geissener Hutte, nato naprej po poti 536 in desno ob ledeniku Tripkees. Na vzhodnem stranskem delu je potrebno prečiti krajši del ledenika, ki ga po sledi predhodnikov s pomočjo derez in cepina opravim v nekaj minutah. Potem splezam ob varovalih čez krajšo steno na greben, kjer se pokažejo razgledi na severno stran. Tiste velike krajne poči ni, sneg in led segata vse do skal. Nadaljujem večinoma po grebenu vse do vrha, na katerega stopim točno opoldne. Seveda na tem čudovitem vrhu nisem sam, ravno takrat jih nekaj Avstrijcev pripleza tudi po jugozahodnem grebenu. Ko povem od kod sem, mi eden od njih zaželi dobrodošlico in to v slovenskem jeziku, občutek je prijeten, ko zvem, da tudi oni poznajo naše gore in Sočo. Po kakšni uri paše z očmi po širnih razgledih pričnem sestopat po jugozahodnem grebenu Detmolder Grat proti Lassacher Winklscharte, pot 535. Varovala so nova, o napeljavi pa bi se lahko posvetovali z našimi mojstri. Spodaj na ledeniku ponovim vajo z derezami in cepinom, potem pa dolg sestop proti koči. Prečim tri potočke, ki vzbudijo željo po pitju, ampak ta pride šele v koči z rumenkasto točeno tekočino. Sledi še slaba urica hoje proti parkirišču in domov. Kraljica Visokih Tur je tudi precej domača gora, namreč na obeh poteh, na vzpenjajoči (536) in sestopni (535) nas spremljajo večinoma Knafeljčeve markacije, ki sicer niso tako lepo narisane kot pri nas (bela sredica je glede na rdečo obrobo premajhna) pa vendarle so večinske med običajnimi zastavicami in rdečimi pikami. Vzpon na kraljico Visokih Tur zahteva vsestransko izurjenega gornika in nudi obilo užitkov.