sreda, 22. maj 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Virus - moda dvatisočakov

dracic: ponedeljek, 6. avgust 2007, ob 16.12 uri; ogledov: 0
Začenjam temo z nenavadno vsebino. V zadnjih letih je zelo opazno, da vedno več ljudi hodi v hribe. Celo ljudje, ki so bili v preteklosti vse nedelje na kavčih se zdaj veselo hvalijo koliko zvenečih dvatisočakov so že obiskali. Medtem, moja družba s katero hodim v hribe, noče več hoditi na vrhove, ki nimajo spredaj dvojke. Sploh ne poleti. Pogosto poslušam, kako se neki kvaziplaninci hvalijo, kako so bili že na vseh možnih markiranih dvatisočakih. Moram priznati, kar dobro jih poznajo. Tudi na obzorju jih prepoznajo. Prisojnik, Razor, Triglav, Montaž, Storžič, Grintovec, Jalovec, Kočna, Ojstrica... Ampak... ko jim pa človek omeni kak pomemben nemarkiran dvatisočak, se njihovo znanje konča. Razlog je v tem, da radi hodijo na gore z imenom. Ko jih človek nato povpraša o kakem markiranem nedvatisočaku potem so pa popolnoma mrzli... Da ne bi govoril o kakšnem nemarkiranemu nedvatisočaku... :lol: Nekoč spomladi sem šel s Prtovča na Kosmati vrh v Ratitovcu. Nihče od kolone ni razumel in vedel, čemu sem jo usekal na 1500m v drugo smer. Tudi med potjo so vsi pametovali vse kar se tiče Gladkega vrha. Sploh niso hoteli razumeti, da ne gremo do koče. Pa pazite! Kosmati vrh je markiran... ampak saj veste, to ni to. Pa še ljudje, ki smo jih srečevali so imeli visok indeks starosti. Mlajša polovica je bila večinoma kljub maju že v dvatisočakih. Naslednja zgodba; odprem danes ta forum. To, da se vse teme skoraj izključno nanašajo na markirane vrhove višjega ranga sem se že navadil. Ampak, ko pa sem iskal kje je kakšna stara tema od vrha markiranega dvatisočaka v Julijskih Alpah, ki slovi po lahki kratki turi in ki je brez zvenečega imena, sem pa ponorel. (In to od 12 strani tem) Hotel sem napisati nekaj izjemnih zanimivosti vrha, blizu njega, ki več ne seže nad 2000 metrov pa mislim, da ne bo nikogar več zanimalo. Koga brigajo stare kaverne, bunkerji, samota, travnat vrh, jame... važno je da ima vrh ime medtem pa za druge, da je dvatisočak. Več kot očitno je hoja v hribe poleg vsega postala tudi moda in tema za hvaljenje. Nekateri pravijo, da se na višjih vrhovih dlje vidi. Hm, relativna zadeva. Povejte mi ali je s Triglava recimo boljši razgled na vrhove kot recimo s Svinjaka? Jaz bi rekel da ne? Zakaj? Iz tistih vrhov, ki so zelo visoki se ostali vrhovi zdijo vsi daleč spodaj, nepomembni in stopljeni v širjami "gričkov in hribov." Nobeden od vrhov z vrha nima tiste značilne oblike po katerem ga zlahka prepoznamo s podobne ali nižje višine. Ves razgled, ki ga imamo so zamegljene ravnice proti Furlaniji, ljubljanski kotlini in podobno. Medtem, lahko s Svinjaka (primer) recimo vidimo vse skalnate vrhove v obliki, ki jih poznamo in večina se ne staplja v morjih pod nogami. Torej kakor vzameš. Lahko bi še veliko govoril. Kdor mi našteva vrhove, ki jih je osvojil in če se med njimi ne najde vsak kakšen brezpoten se mu smejem, če se ima za vrhunskega gornika. Ah, razkazovanje. :x Tako kot avtomobili. Hvala bogu nis(m)o vsi takšni. :D [u:689a8525c4]Torej kakšno je kaj vaše mnenje o "dvatisočakizmu" in virusu vrhov z imeni?[/u:689a8525c4] Zadnje čase se mi zdi, da ga je veliko. Za konec, meni se najbolj všeč vrhovi med 1500 in 2200m. Saj ne, da bi ostali bili slabi, nasprotno. Rad grem tudi Škrlatice, Brane, Ojstrice, Krne, Prisojnike.... ampak... :?

Odgovori

dracic: ponedeljek, 6. avgust 2007, ob 16.12 uri
Začenjam temo z nenavadno vsebino. V zadnjih letih je zelo opazno, da vedno več ljudi hodi v hribe. Celo ljudje, ki so bili v preteklosti vse nedelje na kavčih se zdaj veselo hvalijo koliko zvenečih dvatisočakov so že obiskali. Medtem, moja družba s katero hodim v hribe, noče več hoditi na vrhove, ki nimajo spredaj dvojke. Sploh ne poleti. Pogosto poslušam, kako se neki kvaziplaninci hvalijo, kako so bili že na vseh možnih markiranih dvatisočakih. Moram priznati, kar dobro jih poznajo. Tudi na obzorju jih prepoznajo. Prisojnik, Razor, Triglav, Montaž, Storžič, Grintovec, Jalovec, Kočna, Ojstrica... Ampak... ko jim pa človek omeni kak pomemben nemarkiran dvatisočak, se njihovo znanje konča. Razlog je v tem, da radi hodijo na gore z imenom. Ko jih človek nato povpraša o kakem markiranem nedvatisočaku potem so pa popolnoma mrzli... Da ne bi govoril o kakšnem nemarkiranemu nedvatisočaku... :lol: Nekoč spomladi sem šel s Prtovča na Kosmati vrh v Ratitovcu. Nihče od kolone ni razumel in vedel, čemu sem jo usekal na 1500m v drugo smer. Tudi med potjo so vsi pametovali vse kar se tiče Gladkega vrha. Sploh niso hoteli razumeti, da ne gremo do koče. Pa pazite! Kosmati vrh je markiran... ampak saj veste, to ni to. Pa še ljudje, ki smo jih srečevali so imeli visok indeks starosti. Mlajša polovica je bila večinoma kljub maju že v dvatisočakih. Naslednja zgodba; odprem danes ta forum. To, da se vse teme skoraj izključno nanašajo na markirane vrhove višjega ranga sem se že navadil. Ampak, ko pa sem iskal kje je kakšna stara tema od vrha markiranega dvatisočaka v Julijskih Alpah, ki slovi po lahki kratki turi in ki je brez zvenečega imena, sem pa ponorel. (In to od 12 strani tem) Hotel sem napisati nekaj izjemnih zanimivosti vrha, blizu njega, ki več ne seže nad 2000 metrov pa mislim, da ne bo nikogar več zanimalo. Koga brigajo stare kaverne, bunkerji, samota, travnat vrh, jame... važno je da ima vrh ime medtem pa za druge, da je dvatisočak. Več kot očitno je hoja v hribe poleg vsega postala tudi moda in tema za hvaljenje. Nekateri pravijo, da se na višjih vrhovih dlje vidi. Hm, relativna zadeva. Povejte mi ali je s Triglava recimo boljši razgled na vrhove kot recimo s Svinjaka? Jaz bi rekel da ne? Zakaj? Iz tistih vrhov, ki so zelo visoki se ostali vrhovi zdijo vsi daleč spodaj, nepomembni in stopljeni v širjami "gričkov in hribov." Nobeden od vrhov z vrha nima tiste značilne oblike po katerem ga zlahka prepoznamo s podobne ali nižje višine. Ves razgled, ki ga imamo so zamegljene ravnice proti Furlaniji, ljubljanski kotlini in podobno. Medtem, lahko s Svinjaka (primer) recimo vidimo vse skalnate vrhove v obliki, ki jih poznamo in večina se ne staplja v morjih pod nogami. Torej kakor vzameš. Lahko bi še veliko govoril. Kdor mi našteva vrhove, ki jih je osvojil in če se med njimi ne najde vsak kakšen brezpoten se mu smejem, če se ima za vrhunskega gornika. Ah, razkazovanje. :x Tako kot avtomobili. Hvala bogu nis(m)o vsi takšni. :D [u:689a8525c4]Torej kakšno je kaj vaše mnenje o "dvatisočakizmu" in virusu vrhov z imeni?[/u:689a8525c4] Zadnje čase se mi zdi, da ga je veliko. Za konec, meni se najbolj všeč vrhovi med 1500 in 2200m. Saj ne, da bi ostali bili slabi, nasprotno. Rad grem tudi Škrlatice, Brane, Ojstrice, Krne, Prisojnike.... ampak... :?
Tejtej: ponedeljek, 6. avgust 2007, ob 18.21 uri
Sto ljudi, sto čudi. Sam zbiram dvatisočake, ampak tudi Limbarske gore se ne branim.
Gregor: ponedeljek, 6. avgust 2007, ob 19.06 uri
Meni se zdi čisto logično, da si ljudje najprej želijo obiskat hribe, o katerih se največ govori (Triglav, Škrlatica, Jalovec, ...). Tudi sam sem bil tak. Ko te enkrat obkljukajo, pa nekateri začnejo iskat večje težave, drugi samotno, tretji pa uživajo pri nabiranju kilometrov na markiranih poteh. Zelo je relativna tvoja meja, da je vrhunski gornik nekdo ki hodi po brezpotjih, tisti z markiranih hribov pa ni. V hribe hodi ogromno različnih ljudi in vedno se bo našel kakšen v primerjavi s katerim boš izpadel popoln zelenec.
Rožle: ponedeljek, 6. avgust 2007, ob 19.58 uri
[u:6627596145]Torej kakšno je kaj vaše mnenje o "dvatisočakizmu" in virusu vrhov z imeni?[/u:6627596145]
Saj te čist razumem. Po drugi strani pa, če pomislim, koliko ljudem se zdijo stvari, ki jih počnem, povsem brezveze. Poskušat se je treba držat načela, da nobena od gorniških dejavnosti ni edino zveličavna. Kar se tiče miru živali bi pa rekel, da le te zagotovo najbolj sovražijo Avsenike in Slake.
marfi: torek, 7. avgust 2007, ob 1.26 uri
Dvatisočakizem? Ne vem, ne spadam v to zgodbo. Nisem niti poddvatisočakist. Enostavno me zadnje čase bolj zanimajo poti, kot pa vrhovi, čeprav občasno kakšna pot pripelje tudi na vrh. Ampak to je le najvišja točka poti in nič drugega.
panda: torek, 7. avgust 2007, ob 8.29 uri
Moje, izključno moje mnenje je naslednje: "Ni pomembno, kod in kje hodiš, do kod prideš ali ne (ali na vrh ali pod njega), ali zbiraš žige ali ne; pomembno je, da stvari v naravi počneš predvsem zase :lol: , za svojo dušo in ne za druge. :lol: Moje načelo pohodništva je uživati lepoto narave in si predvsem napolniti izpraznjene baterije od napornega vsakdanjega tempa. Èeprav se domov vrnem "zmatran"m, sem v duši zadovoljen." In prepričan sem, da je to To. Uživajte tudi Vi vsi.
Planika7: torek, 7. avgust 2007, ob 8.42 uri
Zelo zanimiva tema, s katero se le deloma strinjam. To, da zadnje čase postajajo gore moderne je dejstvo. In se mi sploh ne zdi slabo, da hodijo tja tudi tisti, ki so še nedolgo tega, ležali ob nedeljah na kavču - seveda, če se znajo primerno obnašati. Poleg navadnih gornikov pa so vse pogostejši tudi alpinisti, tako da se je število obiskovalcev gora povečalo na vse težavnostih in ne le na lahkih markiranih poteh. Se mi pa zdi absolutno in edino pametno, da začetniki in tisti, ki še nimamo veliko izkušenj, hodimo po lahkih označenih poteh. Si nočem niti predstavljati kaj bi bilo, če bi taki začeli z brezpotji in zelo zahtevnimi turami. Ubogi reševalci ! Se mi pa zdijo bedasti tisti, ki so bili 5x na Šmarni 3x na Rožniku in potem na vseh zvenečih dvatisočakih v enii ali dveh sezonah, potem pa jih več ni. In na vse te vrhove so šli izključno zato, da se lahko pohvalijo. Jaz zaradi vrtoglavosti verjetno Triglava, Jalovca, Škrlatice ... ne bom nikoli obiskala in se ne počutim nič manj vredna, če bom prišla le do Kredarice, Zavetišča pod špičkom itd, čeprav večina tega ne razume. :oops: Verjetno je pa trend oz. virus dvatisočakizma vezan na človekovo tekmovalnost in naravo Višje, hitreje, močneje! Verjetno se počutiš močnejši in boljši, če premagaš 2000-metrsko goro in ne le 1000-metrsko. Taki pač smo. In prav zato je tudi na forumu več prispevkov iz visokogorja. Tudi sama imam občutek, da sploh poleti nima smisla pošiljati opisov obiskov 1500 metrov visokih vrhov, ker verjetno nikogar ne zanimajo. Moje skromno mnenje ! Pa srečno kjerkoli že boste hodili!
dracic: torek, 7. avgust 2007, ob 18.28 uri
Z 95% napisanega pod mojim vprašanjem se strinjam. Najbolj je pomebno, da greš za sebe. Vendar najbolj pravljični so pa vendarle vrhovi pod 2000m. Tisti nad so pa bolj za občutek, da si premagal veliko zadevo, težko pot in tudi veliko višinsko razliko ter za užitek ob plezanju ter sprehajanju po višinah visoko nad dolinami. Res, je da je bolje, da ljudje ostanejo na markiranih poteh ampak pazi, potem bi bilo tudi dobro, da ne bi rinili v kline in zajle in velike višine. Itak, da mora biti malo adrenalina. Ne strinjam se pa z zadnjimi mislimi Planike7. Èemu so vrhovi pod 2000m poleti nezanimivi in od kod mnenje da nikogar ne zanimajo? :?: Saj vendar je treba opise podajati v kopnem času in ne v snegu, ko tiste lepe pozabljene stezice niso pokrite s snegom. Jaz grem tudi poleti lahko (in rad) tako na Jerebikovec in Skuto. (vrhova sta za primer)
penzionist: torek, 7. avgust 2007, ob 22.02 uri
Morda je pa najbolj pereč virus "predalčkanje drugih (kvazi) gornikov", seveda z dejstvom, da so vsi predalčki razen tisti od predalčkarja bolj "ne glih za hvalit se". Kako bi bilo, če bi pa dopuščali vsakemu posamezniku lastno izbiro, kaj naj si misli in kaj naj ga žene na določene poti? Je za vsako ceno treba dobiti neke kvazi kogarkoli že, ob katerem se seveda nehote in povsem naključno povzdigne v višave lastna oh in sploh.... In , a ni tudi neko izpostavljenje na forumih ene vrste hvaljenja?
anya: torek, 7. avgust 2007, ob 22.42 uri
Zbiram 2000 (okol 75 jih mam). Tako vidim čim več različnih poti, srečam čim več različnih ljudi, predvsem pa da napolnim svoje izpraznjene baterije. Kadar ne utegnem iti za cel dan zaidem tudi na hribe in gričke. Spoštujem pa vsakega, ki se kakorkoli ukvarja s kakršnokoli rekreacijo na kakršen koli način. Vsak hodi po svoji poti.... Anja
Filip: sreda, 8. avgust 2007, ob 7.21 uri
Bilo je obdobje, ko sem vse pod gozdno mejo imel za balast, ruševje sem pogojno sprejemal, a šele skale so mi dale neko zadovoljstvo. Sedaj mi je najvažneje, da se gibam v naravi, tudi gozd opazujem in vedno najdem kaj zanimivega. Res pa še vedno najbolj uživam tam okoli 2000 in višje :D
CarpeDiem: četrtek, 9. avgust 2007, ob 11.20 uri
Se kar nekako strinjam s predhodnimi govorci! Jaz najtežje prenašam ljudi, ki prva stvar ko omenim griče, se mi pohvaljo d so bli "miljavžntkat" na očaku, no ko beseda malo dlje nanese, ugotovim ponavad, da za Škrlatico, Jalovc in Skuto še slišal niso - O takmu si res loh mislim svoje in tut zarad tega, se mi je mogoče neupravičeno Triglav nekoliko priskutil! Glede razleda bi jaz kandidiru Veliki Snežnik, iz katerga je razgled res špica, pa tut njega se opazi praktično iz povsod! :lol: Je pa sicer pri meni praksa, da se čez celo leto hodi v griče, poleti pač v višje (na katerih sm biv, predvsem v KS alpah že u glavnem po 3krat na vsakem in to ne zato da bi delov črtice), čez ostali dev leta, pa alla Mali Golak, Ratitovc, Blegoš, Porezen, Dobrča, Velka planina, Krim, Snežnik, Trdinov vrh, Kum, skratka nimajo še zdaleč ne vsi 2000 m pa so zame in za mojo druščino še kako interesantni, če ne drugo v smislu relaxa in ne samo zaradi zbiranja "značk" in štemplov! :!:
BOR_KUM: petek, 10. avgust 2007, ob 0.17 uri
Bom zelo na splošno. Naj priznamo ali ne, različni smo. In izgleda, da je tako prav. Velika večina večinoma izbira za svoj obisk kraje, kamor so šli pred njimi mnogi. Zanimivo, takih krajev je v paleti neštetih možnosti relativno malo, zato je tam običajno pestra družba. Manjšina večinoma izbira med ostalimi možnostmi, ki jih je neprimerljivo več, zato je tam družba relativna redkost. Nič ni narobe, če kdo (še) ne ve natančno kam sodi, med prve ali med druge, niti ni narobe, če občasno zamenja svojo »množico« - da se le dobro počuti, tam in tisti trenutek! Ne vem, če je prav, da ima vsak svoj prav, lastnega ali sposojenega, začasnega ali spreminjajočega, prav gotovo pa ga vsakdo malce brani in hvali. Ob vsem prej povedanem je dobrodošlo sprejemanje naslednje parafraze: »Kam zahajaš ti, je le tvoja stvar in dokler mi pustiš, da je samo moja stvar, kam zahajam jaz, se zagotovo lahko dobro razumeva!«
CarpeDiem: petek, 10. avgust 2007, ob 10.15 uri
Se strinjam; vsak naj počne kar ga veseli, dokler se ti njegovi interesi ne križajo z interesi drugih oz. ne gredo drugim v kakršnokoli škodo!
mariborcan: ponedeljek, 13. avgust 2007, ob 21.26 uri
@dracic: Meni se zdi povsem normalno, da ljudje najprej obiščejo visoke in markantne ter posledično najbolj znane in obiskane vrhove. Ljudje na začetku pač poznajo več ali manj samo vrhove, o katerih se največ govori in piše (tudi izven planinskih krogov), in te pač obiščejo. Drugi faktor pa je, da ljudi pač bolj privlačijo visoki ali lepo oblikovani vrhovi. To je pač v človekovi naravi (no, verjetno obstjajo tudi izjeme) in zato ne vidim potrebe, da bi na to gledali kot na nekaj manj vrednega. Tistim, ki dosti zahajajo v gore in jih gore zanimajo, teh znanih vrhov tako hitro zmanjka in slej ko prej želijo poizkusiti nekaj novega, začnejo jih zanimati tudi manj znani vrhovi, ki jih opazujejo na svojih poteh in o katerih berejo v knjigah. Vendar pa obstaja tudi množica bolj "občasnih" planincev, ki ne vidijo gora kot "smisla življenja", ampak le kot eno od možnosti za izlet na lep vikend. Opravijo 2 ali 3 ture letno, si pri tem želijo v dobri družbi "osvojiti" kak znani vrh, o katerem so brali ali se o njem pogovarjali v službi, in jim je to dovolj; to niso ljudje, ki bi jih za vsak vršiček zanimalo, kako se imenuje, koliko je visok in kako se pride gor. Ni pa to nič slabega, vsak naj se za stvar pač zanima toliko, kolikor mu ustreza. Seveda izpade malo smešno, če se potem tak človek s svojimi nekaj pomembnimi dvatisočaki na veliko hvali okoli in je mnenja, da je s tem postal nek vrhunski gornik. Je pa tu relativnost prava beseda. Za tistega dotičnega človeka so to vseeno lahko bili težki vzponi ter so za njega nek uspeh (s svojimi uspehi pa se ljudje, kot je znano, radi pohvalimo) in, če se po vrhu vsega še giblje v krogih, kjer se na Triglave, Škrlatice, Jalovce gleda z nekakim strahospoštovanjem, potem takšno pretirano hvaljenje lahko razumemo in se mu ne posmehujemo preveč. Ja, nevednost je lahko delno opravičilo. Ni pa opravičila, če nekdo, ki je še kako sposoben svoj "uspeh" pravilno uvrstiti tudi na absolutni lestvici, izkorišča nevednost drugih in si poskuša z neupravičenim povzdigovanjem svojih dosežkov pridobiti njihovo spoštovanje in izpasti več vreden. Se pa lahko strinjam s tvojo kritiko obiskovanja modnih vrhov "z imeni", če bi nekdo to počel samo in izključno z namenom, da se bo potem lahko hvalil naokoli. Vendar pa mislim, da je takih ljudi v gorah vseeno bolj malo, tista peščica, ki jih je, pa tako hitro odneha (ali pa spozna, da se v gore splača hoditi zaradi drugih razlogov). Pa še za te "čudake" je možno najti opravičilo v človekovi prirojeni želji po dosežkih, želji, da bi bili v nečem dobri, boljši od nekoga drugega...njihov problem je le v tem, da so izbrali napačno področje - prava pot je po moje ukvarjanje z nečim, kar te veseli, uspehi pa nato pridejo sami od sebe in so le prijeten (a za človekovo srečo pomemben) stranski efekt. Sicer pa, dracic, tudi tvoj prispevek ni "moralno" povsem čist, ko v njem poskušaš planince, ki obiskujejo predvsem znane, markirane dvatisočake, nekako "potlačiti" v nek nižji razred. Eno je sicer, če izraziš neodobravanje do tistih, ki se s takimi svojimi dosežki pretirano in predvsem na glas širokoustijo, ampak pri tebi se mi zdi, da želiš stvar nekako posplošiti na vse obiskovalce takih vrhov. Ne vem, zakaj bi bilo treba sklepati, da vsakdo, ki hodi le na modne dvatisočake, to počne samo zaradi mode, hvaljenja in tega, da bi se imel za vrhunskega gornika? So še drugi možni razlogi - nepoznavanje manj znanih vrhov, strah pred hojo po brezpotju, morda udoben dostop (Mangrt, Mojstrovke) ali pa mu je na teh vrhovih preprosto všeč...nekdo, ki v gorah išče drugačne vrednote (npr. mir, samoto,...) bo to sicer bolj težko razumel, tako kot bo on morda težko razumel tebe. Pa tudi ta tvoja meja z brezpotnimi vrhovi je malo sporna. Nekaterih ljudi pač mogoče brezpotja ne privlačijo ali pa se ne upajo spopasti z njimi. Vsak ima pač svoje preference, kako se želi udejstvovati v gorah, in res ni potrebe, da bi ljudje počeli nekaj (in v to vlagali čas, denar), kar jim ni všeč. Jaz, recimo, sicer rad hodim tudi po brezpotjih, se pa zelo malo odpravljam v gore pozimi. Stvar se mi zdi podobna disciplinam pri ostalih športnih zvrsteh. Seveda nekoga, ki nima izkušenj iz vseh "disciplin", težko vzamemo za celovitega vrhunskega gornika, ampak vseeno pa je lahko poznavalec in dober na svojem področju, ki je lahko tudi obiskovanje markiranih dvatisočakov. Prav tako mislim, da boš lahko naletel na ljudi, ki so po eni strani sicer preplezali že marsikatero zahtevno smer, ne bodo pa na sliki prepoznali kakšnega znanega slovenskega vrha. Glede števila tem na forumu pa je čisto logično, da je za bolj obiskane vrhove več tem. Prav tako se mi zdi logično, da ljudje bolj sprašujejo za visoke vrhove, ker so poti nanje pač praviloma težje od pristopov na sredogorske gozdnate in travnate vrhove in se zato želijo bolj natančno informirati (in prav je tako), da si lažje ustvarijo predstavo o težavah in tem, ali jih bodo sposobni varno premagati. Težko bi se strinjal, da ljudje v zadnjem času obiskujejo predvsem "modne" vrhove. Res je, da se je obisk gora povečal, kar gre po moje pripisati boljši dostopnosti (v "starih časih" še marsikdo ni imel avtomobila in je bilo treba v gore z javnim prevozom, kar pa ni ravno enostavno) in boljši informiranosti (poplava raznih knjig in vodničkov v zadnjem času ter veliko informacij na internetu) ter nekoliko morda tudi modni muhi. Ni pa se povečal le na modnih vrhovih, ampak tudi na brezpotjih in to celo toliko, da bi lahko kdo trdil, da je ravno hoja po brezpotjih tisto, kar je trenutno moderno. Previdno torej pri takem ocenjevanju in ne izgubiti iz oči celotnega konteksta... Še glede "magične" meje 2000 m: to je pač nek fenomen človeške psihe glede teh okroglih cifer (izkoriščajo ga recimo tudi v trgovinah s cenami kot 9,90 ipd.), ki ga v neki meri, hočeš ali nočeš, vsi nosimo v sebi. Tudi meni se za vrhove, ki so malo pod 2000 m, vedno nekako zdi "škoda", da jim manjka tistih nekaj metrov, in jih zaradi tega nehote nekoliko manj cenim, čeprav se zavedam, da za kaj takega sploh ni nekega racionalnega razloga, kajti ta številka je taka samo v našem merskem sistemu, v katerem drugem (npr. v čevljih namesto v metrih) pa spet čisto drugačna in morda ravno preko neke podobne "magične" meje. Je pa možno tudi tu najti delno opravičilo, kajti naše gore so zgrajene tako, da je ravno tu nekje v okolici 2000 m meja, kjer se začenja "pravo" visokogorje z bolj zahtevnimi, skalnatimi vrhovi, ki so za marsikoga pač dosti bolj privlačni blagega sredogorja. Je pa seveda tako, da je kopna sezona v teh višinah razmeroma kratka, in zato se mi zdi povsem normalno, da ljudje sredi poletja ne želijo zapravljati izletov, ki so pogosto omejeni s prekrivanjem časa in lepega vremena, da bi se potepali po gozdovih in travnikih. Za takšne izlete je še vedno dovolj časa spomladi in jeseni, ko je višje gori še oz. že sneg, v nižinah pa vladajo ravno primerni pogoji (ni tako vroče kot poleti). Uh, mislim, da sem se kar malo preveč razpisal...ampak, če sem že šel pisat odgovor, sem se hotel tega lotiti celovito in pač osvetliti in analizirati vse dejavnike, ki so se mi v zvezi z načeto temo zdeli pomembni...lahko sem kje pretiraval ali pa kaj izpustil, za kar se opravičujem kot tudi za samo dolžino teksta, hkrati pa se še tudi zahvaljujem za vaše potrpljenje ob branju...bom poizkusil, da vas v prihodnje ne bom več moril s takimi pisarijami, ampak le še posredoval kakšno koristno informacijo (ali pa prosil za njo). Vsem pa za konec želim, da bi v gorah počeli tisto, kar vas veseli, ter čim manj tekmovanja, "predalčkanja" in hvaljenja. LP
igorz: ponedeljek, 13. avgust 2007, ob 22.06 uri
Mariborčan, dobro si napisal, je bilo zanimivo prebrati, se strinjam. Višina je včasih pomembna, včasih tudi ne, kakor je pač komu všeč.
spleza: torek, 14. avgust 2007, ob 0.47 uri
Celovito, Mariborčan, da bi težko bolj bilo. 8)
bmatjaz: torek, 14. avgust 2007, ob 11.14 uri
Zelo dobro napisano Mariborčan, vsak naj najde svojo pot in pri tem uživa. :D Ne razumem pa ljudi, ki zgodaj zjutraj "letijo" recimo na Triglav, popoldne pa se že v domači gostilni hvalijo o rekordnem času, ki so ga dosegli ! Lep pozdrav Matjaž
Kavka: torek, 14. avgust 2007, ob 11.41 uri
Zelo dobro napisano Mariborčan, vsak naj najde svojo pot in pri tem uživa. :D Ne razumem pa ljudi, ki zgodaj zjutraj "letijo" recimo na Triglav, popoldne pa se že v domači gostilni hvalijo o rekordnem času, ki so ga dosegli !
Èao, ja, to hvaljenje in "zaničevanje" vsega, kar je pod t.i. rekordi nekoga, gre tudi meni blazno na živce in ravno danes se gremo zaradi takih izjav grde poglede tukajle v službi. Enostavno mi gre že na živce, da če pač omeniš, da si šel na recimo Šmarno goro (če smo glih pr Lublan) al pa Nanos..., vsi skočjo nate, kao to ni nč, še sprehod ni ipd. Grrrrrr, kr grizla bi jih. In ko sem dons rekla, da pač vsi nismo sposobni prehodt markiranih poti v polovici časa, pa vsak viknd pridt ne vem kam visok, pa z biciklom čez ne vem kok prelazov v Dolomitih prgont..... in naj dajo že mir z izrazom to je brezveze, če ni v okviru njihovih meja zmogljivosti, mi pa sodelavka prbije kok sem tečna, pa kva mi je, da pizdim.... ja halo! če do zdej nism nč rekla, pol še ne pomen, da mi ne gre na živce! ... No, tko - takšni in podobni virusi gredo men tudi pošteno na živce, pa sem se dons skašlala na sodelavce, zdej sem pa še vam zaupala. Hvala, ker poslušate. Lep dan še naprej...
Kavka: torek, 14. avgust 2007, ob 11.55 uri
Pa še tole - mariborčan, super napisano, res vse pohvale. Tudi jaz sem med takšnimi "planinci" - mislim med tistimi, ki (zaenkrat) raje obiskujejo bolj modne in opisane vrhove in kraje. Zakaj? Preprosto - ker sem bolj začetnik in grem tja, kamor mi priporočajo in dajo kakšen napotek, ali pa najdem opis poti na netu. Sicer niti ni pomembno, da je to dvatisočak, sem pa vesela, če je vrh in jih kar malo pogrešam, ker smo zadnje čase bolj malo po vrhovih hodili. Pa še lep čas je sedaj, da greš malo višje, ker v kakšnih zimskih razmerah mene že ne vidijo gor. In če pogovor nanese na to temo, se tudi včasih pohvalim, da sem bila že tam. Kot pa sem napisala v prejšnjem postu - res počasi že sovražim tiste, ki na račun več osvojenimi vrhovi in posledično večizkušenosti v planinarjenju potem v kali zatolčejo vse slabše. Mar so pozabili, kako so oni začeli?
Filip: torek, 14. avgust 2007, ob 13.05 uri
Ne razumem pa ljudi, ki zgodaj zjutraj "letijo" recimo na Triglav, popoldne pa se že v domači gostilni hvalijo o rekordnem času, ki so ga dosegli !
Jaz se popoldne ravno ne, temveč zvečer - in se mi to seveda zdi povsem normalno (da se hvalim) :D Nekateri pač planirajo in sanjajo o Triglavu par mesecev - pa v bistvu nimajo nič manj kondicije kot jaz, le dvomijo, da bi bilo možno v enem dnevu.
Otto: torek, 14. avgust 2007, ob 15.57 uri
Povsem se strinjam z Mariborčanom, res popoln odgovor na temo. Jaz hodim tako po dvatisočakih, kot tudi po brezpotjih in po sredogorju in lahko rečem, da ima zame vse svoj čar in tudi vse skupaj ti da nek celosten pogled na hribe. Osebno pa bolj razumen osebo, ki gre dva do trikrat letno v hribe in se s tem malo pohvali, kot pa nekega , ki res hodi veliko po hribih in daje prve v nič. Vsak pač izbira svoje cilje in to bi izkušen planinec moral vedeti in spoštovati. To, da papopoldne poveš, da si bil na Triglavu (ali pač kje drugje) pa res ni nevem kakšno hvaljenje. Mogoče je tudi vzpodbuda tistemu, ki že cel dan sedi v gostilni, da se tudi sam kam premakne. Konec koncev pa se tudi opravičeno malo pohvališ, če si popoldne že v gostilni s Triglava, saj vsi tega pač ne zmorejo. Sploh se vsi ljudje tako ali tako stalno hvalimo. Začneš kot otrok s tem kaj je tvoj oči, potem nadaljuješ v šoli s svojim uspehom, potem s službo, potem pa se že hvališ s svojimi otroci kaj so dosegli. V bistvu sama hvala. Ravno sedaj stalno poslušamo, kje je bil kdo na dopustu - spet hvaljenje (sem bil v ..., veš je super in podobno).
mia: četrtek, 16. avgust 2007, ob 1.15 uri
jaz sicer ne hodim toliko v gore, hrepenim pa vedno bolj po njih, vendar ponavadi vzamem v roke kak vodnik ali pa grem na internet in ker ne poznam npr. svinjaka ne bom iskala svinjaka, ampak skrlatico, se pravi je nevednost tudi vzrok. sama pa rada hodim po beli skali, in neumorno cakam na jeklenice ker mi to veliko pomeni. postajam bolj plezalni tip, se mi zdi.in to pod 2000 tezko najdes, lpm
slovan: četrtek, 16. avgust 2007, ob 10.48 uri
Glede na planinsko aktivnost v poletni sezoni bi planinsko populacijo razdelil na tri kategorije: 1. Turistični planinci: ti večinoma hodijo do planinskih postojank, ki ležijo pod 1900 m. Nekajkrat letno morda obiščejo tudi kakšen vrh nad 2000 m. Primarni motiv zaradi katerega ta kategorija hodi v hribe je zmerna športna rekreacija, podprta z gostinsko ponudbo planinskih postojank. Ta kategorija je v povprečju tehnično nekoliko slabše podkovana in kondicijsko slabše pripravljena. Tipična destinacija: Kamniško sedlo. 2. Dvatisočakarji: tu se pričenja pravo gorništvo. Ta kategorija redno hodi na pretežno markirane dvatisočake. Lahko bi rekel, da planinci in planinke v tej kategoriji že dojemajo planinstvo kot resno športno dejavnost. Tehnično, kondicijsko in psihološko so dobro pripravljeni, motivacijsko so na visokem nivoju. Tipična destinacija: Prisank oz. Prisojnik. 3. Brezpotni planinci: planinci in planinke v kategoriji dosegajo najvišji nivo v amaterskem planinstvu. Poleg izvrstne tehnične in kondicijske pripravljenosti oblavadajo tudi lažje plezanje in orientacijo v brezpotnem svetu. Tipična destinacija: Oltar. Planinka in planinec seveda nista zabetonirana v izhodični kategoriji, ampak lahko tudi napredujeta v višjo kategorijo. Seveda pa ni nič narobe, če planinec oz. planinka tekom planinske kariere ne doseže najvišje kategorije ali pa ostane v svoji izhodiščni kategoriji. 8) Nesmiselno bi bilo, da bi se turistični planinec silil na Prisank, če mu to ne ustreza. Še bolj bi bilo nesmiselno, da bi se dvatisočakar sili na brezpotni dvatisočak kot je npr. Oltar, saj je to povezano tudi z večjim tveganjem. Sam se trenutno uvrčam v turistično kategorijo, imam pa dogoročno ambicijo, da bi dosegel najvišjo kategorijo. Seveda pa ne bo nič narobe, če te kategorije ne bom dosegel ali če sploh ne bom napredoval niti med dvatisočakarje. :)
sla: četrtek, 16. avgust 2007, ob 11.35 uri
Jaz se ne vidim v nobeni od teh tvojih treh kategorij... Imam se za hribovko...
igorz: četrtek, 16. avgust 2007, ob 12.02 uri
Tudi jaz se v Slovanovi kategorizaciji ne vidim, vse tri kategorije bi uvrstil nekako med nedeljske obiskovalce gora. Kaj pa zimski vzponi,turno smučanje....
marfi: četrtek, 16. avgust 2007, ob 12.03 uri
Definitivno gledamo v različne omare v različnih stanovanjih. V mojem sploh ni pohištva ...
sla: četrtek, 16. avgust 2007, ob 13.35 uri
Imaš prav. Najboljše je, če se npr. z biciklom odpelješ sredi zime z zasneženega Ratitovca. Gor si pa predtem seveda prilavfal s Kosmatega vrha.
anya: četrtek, 16. avgust 2007, ob 13.58 uri
Komplicirate. Vsak hodi le zase. Kamorkoli in na kakršenkoli način (upam le da vsi hodimo, tečemo, plezamo,... vedno varno). Včasih med potjo rešujem osebne probleme (takrat nimam od poti nič), včasih preizkušam lastne zmogljivosti in lovim čase (in spet nimam od poti nič), včasih pa se vlečem počasi kot polž in se zavedam vsakega koraka, vsake skale, rastline, živali ... (in takrat sem srečna). Pa naj bo to 2000 + (kamor zahajam zaradi skal, ki mi dajo še največ energije), ali le Šmarna gora. Anja
penzionist: četrtek, 16. avgust 2007, ob 14.12 uri
Ha, če sem prav razumel, potem ni finta v tem, zakaj [b:04fd864552]JAZ[/b:04fd864552] hodim v gore, ampak v tem, zakaj hodiš [b:04fd864552]TI[/b:04fd864552] ... 8)
anya: četrtek, 16. avgust 2007, ob 14.21 uri
Tudi tako lahko to bereš :P Ne morem tipkat zakaj hodiš ti v gore, lahko tipkam le in izključno zase.
penzionist: četrtek, 16. avgust 2007, ob 14.33 uri
Ne morem tipkat zakaj hodiš ti v gore, lahko tipkam le in izključno zase.
Ne morš? Saj.. če pogledaš začetke te teme je v bistvu debata o tem, zakaj [b:23254c3fc7]drugi[/b:23254c3fc7] hodijo kam.. 8)
anya: četrtek, 16. avgust 2007, ob 14.42 uri
Potem sem dolžna le še opravičilo. Počasi spoznavam zakaj hodite drugi v hribe. Zgleda da sem res egocentrično usmerjena
slovan: četrtek, 16. avgust 2007, ob 22.02 uri
Jaz se ne vidim v nobeni od teh tvojih treh kategorij... Imam se za hribovko...
Hribovka je ženska, ki bodisi živi v hribih ali pa je doma s hribov, planinka pa je ženska, ki hodi v hribe.
sla: petek, 17. avgust 2007, ob 7.54 uri
Slovan, ne bo držalo! 1. Živim v hribu - vsaj tak je moj naslov; 2. Hodim, smučam, lavfam, kolesarim, plezam, letim po hribih, grapah, z vrhov in skoraj nikoli s planin! Planinka torej NISEM!!!!!
penzionist: petek, 17. avgust 2007, ob 12.46 uri
Hribovka je ženska, ki bodisi živi v hribih ali pa je doma s hribov, planinka pa je ženska, ki hodi v hribe.
Nekoč so že napisali nekaj na to temo : [url=http://gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=9890] ...Kadar pišem o aktivnostih v visokogorju, se vedno trudim uporabljati izraz gorništvo namesto planinstva...[/url]
slovan: petek, 17. avgust 2007, ob 12.46 uri
Sla, Boris, potem vama v bistvu izrekam kompliment, če rečem, da sta prava hribovca. Ps: gornica=planinka, alpinistka
penzionist: petek, 17. avgust 2007, ob 13.02 uri
Sla, Boris, potem vama v bistvu izrekam kompliment, če rečem, da sta prava hribovca. Ps: gornica=planinka, alpinistka
Velikokrat je bistvo lahko izrečeno bolj z podtonom kot s samo besedo... 8)
Rožle: petek, 17. avgust 2007, ob 14.41 uri
Na kakšnem drugem koncu sveta si za domačine turist, pa ne glede na to, kaj počneš v hribih.
slovan: petek, 17. avgust 2007, ob 15.40 uri
Velikokrat je bistvo lahko izrečeno bolj z podtonom kot s samo besedo... 8)
Mislil sem na »(za)živeti šele v hribih« kot je napisal Boris. Torej nekako v smislu, da tudi, če nimaš stalnega prebivališča v hribih, se v bistvu v hribih počutiš bolj doma kot v dolini. Se pravi, hribovec oz. hribovka kot nekdo, ki mu hribi pomenijo še mnogo več kot navadnemu planincu, ki samo hodi v hribe.
sla: petek, 17. avgust 2007, ob 15.52 uri
Nekoč so že napisali nekaj na to temo : [url=http://gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=9890] ...Kadar pišem o aktivnostih v visokogorju, se vedno trudim uporabljati izraz gorništvo namesto planinstva...[/url]
Plosk, plosk!!!
marfi: petek, 17. avgust 2007, ob 15.56 uri
Meni pa je všeč ravno nekaj vmes med gorami in planinami - sredogorke blagih in zaobljenih oblik. :D
Kanja: petek, 17. avgust 2007, ob 16.13 uri
Ampak kljub temu, da se zavedam, da je čisto narobe, se mi planinec/planinka sliši mnogo lepše kot gornik/gornica. Tudi Kamniške planine zveni bolj prijazno kot Kamniško Savinjske Alpe. :oops: :D
andymann: petek, 17. avgust 2007, ob 16.55 uri
men je pa lepše Savinjske Alpe
Rožle: petek, 17. avgust 2007, ob 18.44 uri
Ampak jaz še vedno zagovarjam trditev, da s(m)o gorniki v bistvu turisti. :D [img:09cf423a7f]http://shrani.si/files/sl100013167zh.jpg[/img:09cf423a7f]
xerox: petek, 17. avgust 2007, ob 19.22 uri
Ja Rožle. Seveda pa se dejavnost skalašev ni imenovala turizem, ampak turistika. Do danes so mediji zapopadli tudi ta izraz, tako da nima več tiste teže. Iz turistike sicer prihaja tudi izraz za turo.
mosovnik: petek, 17. avgust 2007, ob 19.30 uri
Kaj pa vem; jaz, ko se mi zahoče višav, enostavno rečem: grem v hribe, ne glede na to, ali se odpravim na "hišno vzpetino" Pohorje ali kam dlje in višje. Še nikoli nisem rekel, da grem v alpe.
xerox: petek, 17. avgust 2007, ob 20.01 uri
Dragi mosovnik, privoščil si bom šalo malo. Morda pa vse le ni tako nedolžno in smo vsaj v svoji podzavesti bolj popredalčkani, kot si upamo priznati. Tudi tvoj moto: Najlepše je v gorah, ne dela ravno reklame planinam. :oops: Res pa, da ga posredno tvoj nick.
Rožle: petek, 17. avgust 2007, ob 20.46 uri
Ampak, tudi jaz vedno hodim v hribe, nikoli v gore ali planine. :D Da ne pozabimo, tu je bilo govora tudi o hoji v hribe kot o temi za hvaljenje, pa začuda prav nobene razprave na to temo.
mosovnik: petek, 17. avgust 2007, ob 21.09 uri
Tudi tvoj moto: Najlepše je v gorah, ne dela ravno reklame planinam. :oops:
Si me "našel",he,he! Sem že "popravil"! (ampak samo za kratek čas). :D
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih