FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

dracic: sreda, 8. avgust 2007, ob 19.10 uri; ogledov: 0

Imate občutek, da ste že bili na vseh pametnih karavanških vrhovih? Naj vam predstavim enega za katerega sem prepričan, da vas 99% forumašov še ni bilo gor in si zasluži, da ga obiščete vsaj skupaj s Stegovnikom, če že ne samo njega. Poleg tega o njem ni govora v literaturi. Na sam vrh je možno priti po treh smereh in iz mnogih izhodišč. Jaz sem začel malo pod kmetijo Rezman na Jezerskem. Rdeča barva prikazuje smer vzpona temno zelena pa smer sestopa. [url=http://www.Slikomat.com/slika/1505214.htm][img:fbb423a4d2]http://www4.slikomat.com/07/0808/33081749u5.jpg[/img:fbb423a4d2][/url] (modra prikazuje smer pristopa, ki ga planinski vodnik Stanka Klinarja opisuje kot najlažjega, rumena pa pristop na SV greben Ruša iz Komatevre. Slike: http://stog.moj-album.com/album/8838352/?stran=1 Izhodišča za Ruš (skupaj s Stegovnikom) so lahko: - dolina Reke (Dol čez Zabukovec) :) - Rezman :) - Podstoržič čez Javorniški preval in čez Stegovnik :x - gozdne ceste nad Medvodjam pod Fevčo :?: - zgornji del doline reke Kokre od Komatevre ali Robenika :) - Brsnina :? - dolina Lomščice (Dom pod Storžičem) :x Kakor že rečeno sem parkiral na gozdni cesti proti Rezmanu na višini 800m. Najprej hodiš po cesti vse do kmetije, kjer so me presenetili oslički in živahnost kmetije. Ko prideš do nje nadaljuješ hojo po gozdni cesti v levo. Èez minutko te smerkokaz "Stegovnik" usmeri v razdrapan in strm kolovoz, ki se malo položi in pelje proti televizijskemu oddajniku. Ko greš mimo njega te tabla za Stegovnik spet usmeri, tokrat v desno. Markiranemu kolovozu slediš skozi iglasti gozd. Kmalu te markacije usmerijo levo, zaraščen travnat kolovoz s potko pa se usmeri rahlo navzdol. Nadaljuješ hojo po kolovozu rahlo navzgor preko severnih pobočij Bukovca. Občasno se iz gozda lahko ozreš na sosednji Virnikov Grintovec, ki je edini, ki ga lahko občasno opazuješ skozi drevje. Po postane prijetna za hojo in se le komaj opazno dviga po mirnem iglastem gozdičku, ki ga spremljajo zbegane srne. Naletel sem na nekaj pajčevin, ki kaže na to, da ta pot ni med bolj priljubljenimi smermi za pristop na Stegovnik. Med potjo za kratek čas ozreš jaso na levi strani nato pa počasi prideš do interesantne lovske kočice (tudi bivaka) na travnati jasi. Ob njej stoji klopca. Lep kraj za kratek oddih. Od tod sem imel namen zaviti desno stran od markacij na gozdno cesto proti Močnikovi planini, ki je vrisana na zemljevidih. Od tam pa sem imel namen iti do SV grebena Ruša ter po njem do vrha. Te steze ali kolovoza pa tu ni bilo in ga nisem našel. Med iskanjem sem celo pol minute stal 20 cm od nevarne male kačice. Ker sem imel kratke hlače in ker sem jo opazil ravno ko sem hotel odložiti ruzak nanjo sem imel nekaj sreče. Ker ni bilo poti sem se moral sprijazniti z že močno naveličanim Močnikovim sedlom od koder bi se povzpel direktno na vrh. Do sedla vodi steza, ki najprej prečka potok, mu nekaj časa sledi ter se umakne od travnika desno v gozd ki pa se razteza vse do sedla. Ob prihodu na Močnikovo sedlo sem ogledoval, če so kakšne sledi lovske steze, ki jo Stanko Klinar omenja v svojem planinskem vodniku. Še preden sem jo našel mi je pogled obstal na zgledni gozdarski cesti, ki je peljala v smer Močnikove planine. Zagotovo pelje na Močnikovo planino kamor sem že od začetka hotel priti, sem si mislil. Sicer sem naredil 100 višinskim metrov v prazno ampak na vsak način sem hotel na vrh od SV. Gozdarska cesta je peljala v pravo smer, kar strmo navzdol in res, prišel sem na Močnikovo planino, ki se počasi manjša in zarašča. Kolovoz je kmalu naredil oster ovinek v desno proti opazovalnici, v levo pa je krenila malo manj hojen (zvožen) kolovoz, ki pa je bil moja pot in smer. Super, končno sem spet na želeni poti, sem si mislil. Kolovoz je hitro postal sila kosmat. Visoka trava in precej kopriv. :x Tudi sicer je bil teren pred leti močno posekan, preoran in spremenjen. Neke vrste preorana zaraščena skalnata a deloma razgledna jasa. No saj je kar šlo. Samo kratkih hlač ni dobro imeti tu. Nenadoma pa se je kolovoz končal. Ko sem že obupaval mi je uspelo opaziti luštno lovsko potko, ki je nadaljevanje kolovoza in pelje do SV grebena Ruša in naprej. Sčasoma je stezica postala prav mikavna. Peljala je komaj opazno navzgor čez pobočja in čez nekaj podrtih dreves. Ko sem se je ravno navadil pa me je pripeljala na vmesni cilj. SV greben torej. Tu sem malo prigriznil. Od grebena je opazno nadaljevanje potke proti Komatevri a je nekoliko slabša od te od koder sem prišel. Od steze so opazne sledi predhodnikov, ki peljejo po grebenu navzgor toda temu jaz vseeno ne bi rekel slabša steza, kot jo označuje zemljevid. Bolj brezpotje kot pot. Kdor se bo vzpenjal po isti smeri naj že kar na vezni stezi spravi morebitne palce v nahrbtnik. Od steze, ki pelje naprej proti Komatevri po grebenu že kmalu zaslutimo, da greben ni otroško lahek. Prepadi na desni strani se povečujejo, greben postaja vse bolj skalnat in vse več je starih macesnovih ležečih preprek. Saj večinoma kar gre vendar je treba tu pa tam kar poplezati oziroma se močno držati rastlinskih oprijemov, ker so pobočja tako na levi kot na desni kar zelo strma, če že ne na desni prepadna. Slike ne kažejo dovolj težavnosti. Gre v splošnem za zelo zahtevno brezpotje, če se ves čas držimo grebena. Težko bi rekel ali bi bilo manj težavno, če bi se umaknil iz grebena na levo. Tudi tam večinoma ni izgledalo nič privlačno. Raje sem plezal kot, da bi lazil čez strma in že nekoliko izpostavljena pobočja. Ob sončnem vremenu se kar "prešvicaš" Za izurjene brezpotnike pa vseeno ne bi smel biti problem. Aja nekaj sem pa pozabil. Greben je zelo lep in interesanten. Večinoma se ves čas vidi navzdol Za rušami, kjer so ves čas gozdarji hrumeli z motorkami. Po približno 150 višinskim metrih se greben malo zaobli in plezanje zamenja hoja. Tu in tam še obidemo in preskočimo kak podrt viharnik ter poplezamo čez kakšno skalo sicer pa bolj hodimo. Občasno je malce strmo a ob lepem travnatem in macesnovim grebenčku čas hitro mine. Na desni še naprej "zevajo" travnato gozdnata strma pobočja ali celo prepadi. Ko vidimo, da smo že skoraj toliko visoko kot ves čas vidni Veliki vrh (1634m) se pred nami pojavi travnata kopica, ki je vrh Ruša. Tod stoji zanimiva - prenosna klopca za eno osebo. Poleg nje je vbetonirana rdeča vpisna knjiga od PD Tržič. V njej je od maja 2001 vpisanih vsega okoli 360 obiskovalcev. Od tega polovica ponavljajočih imen. Letos je vrh obiskalo le 15 ljudi. Na vrhu je bil očitno nekoč tudi žig, a je izginil. :x Z vrha je kar lep razgled na Košuto, Obir, Kozji vrh, Stegovnik, Stol, Dobrča, Grintovci, Storžič... Pogled v dolino pa pogosto ovirajo viharniki in smreke. Vrh ima v tem letnem času visoko travo in kar nekaj kopriv. :evil: Lušten vrh. Sestopiti sem hotel proti Močnikovemu sedlu a od vrha nisem zaznal steze v to smer pa tudi teren je kar precej navpičen. Vreme je že kazalo, da se lahko malce poslabša a se ni. Sestopil sem raje po JZ grebenu kjer sem že pred vrhom opazil potko, ki se vzpenja s tiste strani. Vsekakor je to najbolj shojena stezica, ki pripelje na vrh. Nič kaj nevarna steza pelje navzdol po gozdu, mimo sklanatega pomola (lep razgled a pozor prepad!) navzdol in kmalu pripelje na poseko, kjer je velika gozdna (gozdarska) cesta. Tod nisem prav vedel, kje bi bilo najbolje iti. Levo, desno ali naprej dol? Jaz sem šel desno in cesta me je pripeljala do nekega ovinka kjer sem srečal markacije. :?: Nič mi ni bilo jasno. Saj vendar sodeč po zemljevidu tu ni markiranih poti. Slutil sem, da me bo pripeljala na markirano stezo od Stegovnika. Šel sem po njej. (Pazi, da te ne zavede na začetku stranska slepa steza) Pripeljala me je prav zares, na sedlo pod Stegovnikom (1486m) Smerokaz na drevesu pravi, da markirana pot pelje na Brsnino. (Verjetno mimo Fevče) (Na zemljevidu ta pot ni označena kot markirana) Od tod sem se po markirani stezi spustil nazaj do Močnikovega sedla. Vmes sem si ogledal že pred leti videno stezo, ki se od potoka usmeri v smer poseke JZ od Ruša in ki pelje na Ruš. Očitno res pripelje na poseko ampak ni tako shojena kot izgleda na začetku. Na Močnikovem sedlu sem si ogledal ali res obstaja lovska steza, ki se vzpenja ob stari podrti žičnati ograji po grebenčku do vrha. Da, obstaja a je slabo vidna in jo je težko najti že takoj na začetku. Začetek je nekoliko nekaj metrov severno od sedla. Tam kjer se začne sem na drevo z voščenko narisal modro piko. Mimogrede sem si ogledal še kako je s potko na Bukovec od sedla. Hja, trava je ta čas visoka in steza se kljub temu vidi, a je slaba. Vrh je travat a nima toliko razgleda kot Ruš. Torej vrh je zanimiv tako za malo bolj kot tiste malo manj zahtevne planince. Èe bi se radi dobro ogreli in malo naplezali priporočam SV greben, za tiste, ki nimate radi težav priporočam JZ greben a ni preveč lep in zanimiv. Za tiste, ki hočete biti čimprej na vrh priporočam vzpon po JV grebenčku od Močnikovega sedla ob žici. Za tiste, ki pa ste hudi ekstremisti ali pa bi radi izvedeli ali se lahko spopadete z skoraj navpičnimi travnatoskalnatogozdnimi pobočji in prepadi pa (ne)priporočam vzpon po severnih stenah. Izhodišče si pa izberite sami. Le za ljubitelje markacij vrh ni povsem po njihovih okusih. No ja pa vendarle se da priti po markirani poti do 1500m. Ostane še dobrih sto iskanja začetka steze na poseki. MOJA POT: Rezman-Močnikovo sedlo = lahka markirana pot Močnikovo sedlo-Spodnji Ruš (prihod na SV greben) = lahka nemarkirana pot Spodnji Ruš-Ruš = zelo zahtevno brezpotje Ruš-JZ greben-stik z markirano potjo s Brsnine = lahka nemarkirana pot Sedlo 1486m-Močnikovo sedlo-Rezman = lahka markirana pot

dracic: sreda, 8. avgust 2007, ob 19.10 uri

Imate občutek, da ste že bili na vseh pametnih karavanških vrhovih? Naj vam predstavim enega za katerega sem prepričan, da vas 99% forumašov še ni bilo gor in si zasluži, da ga obiščete vsaj skupaj s Stegovnikom, če že ne samo njega. Poleg tega o njem ni govora v literaturi. Na sam vrh je možno priti po treh smereh in iz mnogih izhodišč. Jaz sem začel malo pod kmetijo Rezman na Jezerskem. Rdeča barva prikazuje smer vzpona temno zelena pa smer sestopa. [url=http://www.Slikomat.com/slika/1505214.htm][img:fbb423a4d2]http://www4.slikomat.com/07/0808/33081749u5.jpg[/img:fbb423a4d2][/url] (modra prikazuje smer pristopa, ki ga planinski vodnik Stanka Klinarja opisuje kot najlažjega, rumena pa pristop na SV greben Ruša iz Komatevre. Slike: http://stog.moj-album.com/album/8838352/?stran=1 Izhodišča za Ruš (skupaj s Stegovnikom) so lahko: - dolina Reke (Dol čez Zabukovec) :) - Rezman :) - Podstoržič čez Javorniški preval in čez Stegovnik :x - gozdne ceste nad Medvodjam pod Fevčo :?: - zgornji del doline reke Kokre od Komatevre ali Robenika :) - Brsnina :? - dolina Lomščice (Dom pod Storžičem) :x Kakor že rečeno sem parkiral na gozdni cesti proti Rezmanu na višini 800m. Najprej hodiš po cesti vse do kmetije, kjer so me presenetili oslički in živahnost kmetije. Ko prideš do nje nadaljuješ hojo po gozdni cesti v levo. Èez minutko te smerkokaz "Stegovnik" usmeri v razdrapan in strm kolovoz, ki se malo položi in pelje proti televizijskemu oddajniku. Ko greš mimo njega te tabla za Stegovnik spet usmeri, tokrat v desno. Markiranemu kolovozu slediš skozi iglasti gozd. Kmalu te markacije usmerijo levo, zaraščen travnat kolovoz s potko pa se usmeri rahlo navzdol. Nadaljuješ hojo po kolovozu rahlo navzgor preko severnih pobočij Bukovca. Občasno se iz gozda lahko ozreš na sosednji Virnikov Grintovec, ki je edini, ki ga lahko občasno opazuješ skozi drevje. Po postane prijetna za hojo in se le komaj opazno dviga po mirnem iglastem gozdičku, ki ga spremljajo zbegane srne. Naletel sem na nekaj pajčevin, ki kaže na to, da ta pot ni med bolj priljubljenimi smermi za pristop na Stegovnik. Med potjo za kratek čas ozreš jaso na levi strani nato pa počasi prideš do interesantne lovske kočice (tudi bivaka) na travnati jasi. Ob njej stoji klopca. Lep kraj za kratek oddih. Od tod sem imel namen zaviti desno stran od markacij na gozdno cesto proti Močnikovi planini, ki je vrisana na zemljevidih. Od tam pa sem imel namen iti do SV grebena Ruša ter po njem do vrha. Te steze ali kolovoza pa tu ni bilo in ga nisem našel. Med iskanjem sem celo pol minute stal 20 cm od nevarne male kačice. Ker sem imel kratke hlače in ker sem jo opazil ravno ko sem hotel odložiti ruzak nanjo sem imel nekaj sreče. Ker ni bilo poti sem se moral sprijazniti z že močno naveličanim Močnikovim sedlom od koder bi se povzpel direktno na vrh. Do sedla vodi steza, ki najprej prečka potok, mu nekaj časa sledi ter se umakne od travnika desno v gozd ki pa se razteza vse do sedla. Ob prihodu na Močnikovo sedlo sem ogledoval, če so kakšne sledi lovske steze, ki jo Stanko Klinar omenja v svojem planinskem vodniku. Še preden sem jo našel mi je pogled obstal na zgledni gozdarski cesti, ki je peljala v smer Močnikove planine. Zagotovo pelje na Močnikovo planino kamor sem že od začetka hotel priti, sem si mislil. Sicer sem naredil 100 višinskim metrov v prazno ampak na vsak način sem hotel na vrh od SV. Gozdarska cesta je peljala v pravo smer, kar strmo navzdol in res, prišel sem na Močnikovo planino, ki se počasi manjša in zarašča. Kolovoz je kmalu naredil oster ovinek v desno proti opazovalnici, v levo pa je krenila malo manj hojen (zvožen) kolovoz, ki pa je bil moja pot in smer. Super, končno sem spet na želeni poti, sem si mislil. Kolovoz je hitro postal sila kosmat. Visoka trava in precej kopriv. :x Tudi sicer je bil teren pred leti močno posekan, preoran in spremenjen. Neke vrste preorana zaraščena skalnata a deloma razgledna jasa. No saj je kar šlo. Samo kratkih hlač ni dobro imeti tu. Nenadoma pa se je kolovoz končal. Ko sem že obupaval mi je uspelo opaziti luštno lovsko potko, ki je nadaljevanje kolovoza in pelje do SV grebena Ruša in naprej. Sčasoma je stezica postala prav mikavna. Peljala je komaj opazno navzgor čez pobočja in čez nekaj podrtih dreves. Ko sem se je ravno navadil pa me je pripeljala na vmesni cilj. SV greben torej. Tu sem malo prigriznil. Od grebena je opazno nadaljevanje potke proti Komatevri a je nekoliko slabša od te od koder sem prišel. Od steze so opazne sledi predhodnikov, ki peljejo po grebenu navzgor toda temu jaz vseeno ne bi rekel slabša steza, kot jo označuje zemljevid. Bolj brezpotje kot pot. Kdor se bo vzpenjal po isti smeri naj že kar na vezni stezi spravi morebitne palce v nahrbtnik. Od steze, ki pelje naprej proti Komatevri po grebenu že kmalu zaslutimo, da greben ni otroško lahek. Prepadi na desni strani se povečujejo, greben postaja vse bolj skalnat in vse več je starih macesnovih ležečih preprek. Saj večinoma kar gre vendar je treba tu pa tam kar poplezati oziroma se močno držati rastlinskih oprijemov, ker so pobočja tako na levi kot na desni kar zelo strma, če že ne na desni prepadna. Slike ne kažejo dovolj težavnosti. Gre v splošnem za zelo zahtevno brezpotje, če se ves čas držimo grebena. Težko bi rekel ali bi bilo manj težavno, če bi se umaknil iz grebena na levo. Tudi tam večinoma ni izgledalo nič privlačno. Raje sem plezal kot, da bi lazil čez strma in že nekoliko izpostavljena pobočja. Ob sončnem vremenu se kar "prešvicaš" Za izurjene brezpotnike pa vseeno ne bi smel biti problem. Aja nekaj sem pa pozabil. Greben je zelo lep in interesanten. Večinoma se ves čas vidi navzdol Za rušami, kjer so ves čas gozdarji hrumeli z motorkami. Po približno 150 višinskim metrih se greben malo zaobli in plezanje zamenja hoja. Tu in tam še obidemo in preskočimo kak podrt viharnik ter poplezamo čez kakšno skalo sicer pa bolj hodimo. Občasno je malce strmo a ob lepem travnatem in macesnovim grebenčku čas hitro mine. Na desni še naprej "zevajo" travnato gozdnata strma pobočja ali celo prepadi. Ko vidimo, da smo že skoraj toliko visoko kot ves čas vidni Veliki vrh (1634m) se pred nami pojavi travnata kopica, ki je vrh Ruša. Tod stoji zanimiva - prenosna klopca za eno osebo. Poleg nje je vbetonirana rdeča vpisna knjiga od PD Tržič. V njej je od maja 2001 vpisanih vsega okoli 360 obiskovalcev. Od tega polovica ponavljajočih imen. Letos je vrh obiskalo le 15 ljudi. Na vrhu je bil očitno nekoč tudi žig, a je izginil. :x Z vrha je kar lep razgled na Košuto, Obir, Kozji vrh, Stegovnik, Stol, Dobrča, Grintovci, Storžič... Pogled v dolino pa pogosto ovirajo viharniki in smreke. Vrh ima v tem letnem času visoko travo in kar nekaj kopriv. :evil: Lušten vrh. Sestopiti sem hotel proti Močnikovemu sedlu a od vrha nisem zaznal steze v to smer pa tudi teren je kar precej navpičen. Vreme je že kazalo, da se lahko malce poslabša a se ni. Sestopil sem raje po JZ grebenu kjer sem že pred vrhom opazil potko, ki se vzpenja s tiste strani. Vsekakor je to najbolj shojena stezica, ki pripelje na vrh. Nič kaj nevarna steza pelje navzdol po gozdu, mimo sklanatega pomola (lep razgled a pozor prepad!) navzdol in kmalu pripelje na poseko, kjer je velika gozdna (gozdarska) cesta. Tod nisem prav vedel, kje bi bilo najbolje iti. Levo, desno ali naprej dol? Jaz sem šel desno in cesta me je pripeljala do nekega ovinka kjer sem srečal markacije. :?: Nič mi ni bilo jasno. Saj vendar sodeč po zemljevidu tu ni markiranih poti. Slutil sem, da me bo pripeljala na markirano stezo od Stegovnika. Šel sem po njej. (Pazi, da te ne zavede na začetku stranska slepa steza) Pripeljala me je prav zares, na sedlo pod Stegovnikom (1486m) Smerokaz na drevesu pravi, da markirana pot pelje na Brsnino. (Verjetno mimo Fevče) (Na zemljevidu ta pot ni označena kot markirana) Od tod sem se po markirani stezi spustil nazaj do Močnikovega sedla. Vmes sem si ogledal že pred leti videno stezo, ki se od potoka usmeri v smer poseke JZ od Ruša in ki pelje na Ruš. Očitno res pripelje na poseko ampak ni tako shojena kot izgleda na začetku. Na Močnikovem sedlu sem si ogledal ali res obstaja lovska steza, ki se vzpenja ob stari podrti žičnati ograji po grebenčku do vrha. Da, obstaja a je slabo vidna in jo je težko najti že takoj na začetku. Začetek je nekoliko nekaj metrov severno od sedla. Tam kjer se začne sem na drevo z voščenko narisal modro piko. Mimogrede sem si ogledal še kako je s potko na Bukovec od sedla. Hja, trava je ta čas visoka in steza se kljub temu vidi, a je slaba. Vrh je travat a nima toliko razgleda kot Ruš. Torej vrh je zanimiv tako za malo bolj kot tiste malo manj zahtevne planince. Èe bi se radi dobro ogreli in malo naplezali priporočam SV greben, za tiste, ki nimate radi težav priporočam JZ greben a ni preveč lep in zanimiv. Za tiste, ki hočete biti čimprej na vrh priporočam vzpon po JV grebenčku od Močnikovega sedla ob žici. Za tiste, ki pa ste hudi ekstremisti ali pa bi radi izvedeli ali se lahko spopadete z skoraj navpičnimi travnatoskalnatogozdnimi pobočji in prepadi pa (ne)priporočam vzpon po severnih stenah. Izhodišče si pa izberite sami. Le za ljubitelje markacij vrh ni povsem po njihovih okusih. No ja pa vendarle se da priti po markirani poti do 1500m. Ostane še dobrih sto iskanja začetka steze na poseki. MOJA POT: Rezman-Močnikovo sedlo = lahka markirana pot Močnikovo sedlo-Spodnji Ruš (prihod na SV greben) = lahka nemarkirana pot Spodnji Ruš-Ruš = zelo zahtevno brezpotje Ruš-JZ greben-stik z markirano potjo s Brsnine = lahka nemarkirana pot Sedlo 1486m-Močnikovo sedlo-Rezman = lahka markirana pot

anya: četrtek, 9. avgust 2007, ob 9.02 uri

Vsakemu, ki je prvič tole prebral od prve do zadnje besede, plačam pivo [color=white:78f014fd0a] PS: Pogrešam Ronimirja[/color:78f014fd0a]

panda: četrtek, 9. avgust 2007, ob 9.11 uri

Tudi jaz;[color=white:69a74fd9ed] Roni where are you ? Valjda nisi nehal planinariti ?! [/color:69a74fd9ed]:lol: :cry:

Otto: četrtek, 9. avgust 2007, ob 13.10 uri

Vsakemu, ki je prvič tole prebral od prve do zadnje besede, plačam pivo [color=white:a62c5b8585]PS: Pogrešam Ronimirja[/color:a62c5b8585]
Gremo na pivo! :D Èeprav na koncu res nisem več vedel kako se je vse skupaj sploh začelo. Res podrobno ni kaj! [color=white:a62c5b8585]Ronimirja pa kar pustite na miru, saj je lepše brez njega. Mogoče pa s svojim novim avtom preverja, če je še sneg na Mont Blancu. :lol:[/color:a62c5b8585]

panda: četrtek, 9. avgust 2007, ob 14.31 uri

Da lahko nekdo toliko napiše o enem "izletu" je ziher samo eno: "Po moje je imel seboj diktafon in kar naprej "žvekal" notr." SICER BI VSE SKUPAJ POZABIL.

dracic: četrtek, 9. avgust 2007, ob 15.08 uri

Opa smo cinični. :? Ne napisal sem toliko, da če morebiti koga zanima vrh, da mu podrobno opišem in olajšam težave z iskanjem najboljšega in najbolj zanimivega pristopa. Navsezadnje ni vrh niti pot opisana v niti eni knjigi in niti eni internetni strani. Zato. Spomin pač nimam tak kot riba z razliko od vas, ki zijate v tla in komaj čakate da v knjigo vpišete nov dvatisočak. Podroben opis ni namenjen bralcem. Zato je tudi težko berljiv. Namenjen je tistim, ki bi se kdaj odpravili na to pot. Ja? Glede izleta; pravih tur iz visokih gora ne pišem, ker so opisi od poti na milijon knjigah. Èemu bi rabili še enega več? Pišem kar je novega in manj poznanega. Saj verjemi, nikoli več vam ne bom težil in predstavljal nekaj novega. Èe želiš lahko vse izbrišem, če te moti.

Vlajko: četrtek, 9. avgust 2007, ob 15.45 uri

Kot velik ljubitelj odkrivanja manj ali neznanih poti na osamljene vrhove sem požrl vsako besedo tvojega poročila in ti zanj iskreno čestitam. :D [b:9b214a94cb]Nikakor ga ne zbriši![/b:9b214a94cb] :!: Èe pa boš to, vseeno, storil, te prosim, da mi g predhodno pošlješ po ZS ali E-mailu (vlajko@email.si), hvala. Nikakor se ne pusti sprovocirati peščici, ki so bili morda bolj za šalo kot zares nekoliko pikolovski, emveč lepo nadaljuj z opisom svojih dogodivščin še vnaprej. Osebno pa hvala za opis na ta pristop, saj stanujem dokaj blizu, tam okoli sem že kolovratil, vendar za ta hrib doslej še nisem slišal. :oops: ... Je že na mojem seznamu za jesen. :D

marfi: četrtek, 9. avgust 2007, ob 15.48 uri

Ne sekiraj se zaradi nekaj nergačev. Èe jih ne zanima, naj pač ne berejo. Èe pa bodo že kaj napisali, jih ne bomo brali pa je. Navsezadnje ni vrh niti pot opisana v niti eni knjigi in niti eni internetni strani.
Nekaj se je [url=http://www2.arnes.si/~mcelik2/s_dnevnik_05_3.html]Matjaž tam okoli potepal[/url]: [b:5e075c7575]nedelja, 4.9., in četrtek, 8.9.2005: Ruš, 1614 m [/b:5e075c7575]Večerna turica. V Komatevri z avtom do (sicer odprte) zapornice na višini 850 m. Po cesti dobrih 5 minut do prve serpentine, po zaraščenem kolovozu položno navzdol, čez dva potoka, nato navzgor do Močnikove planine, oziroma večjega travnika, pod katerim stoji lovska opazovalnica. Na razcepu po desnem, vodoravnem kolovozu, ki se v dveh minutah konča pred gozdnim grebenom. Po le-tem navzgor (občasno kar strmo in ozko, po 100 višinskih metrih od Močnikovega sedla pripelje še en kolovoz) do glavnega (SV) grebena Ruša ter po občasnih ostankih stezice levo na razgledni, samotni vrh. Štiri dni pozneje sem poskusil še z Močnikovega sedla, ob ostankih žične ograje sem se napotil naravnost proti vrhu. Začetni položni uvod se kmalu spremeni v strmo gozdno pobočje, ob skalnem rebru pod vrhom celo zelo strmo, ki pa se mu je moč izogniti na desni. Jaz sem seveda udaril direktarico (ni bilo nič pretirano groznega) in izstopil točno na vrh. O kakšni stezi ni bilo sledu, ponekod so mi pomagale le živalske stečine. Sestopil sem po SV grebenu, vendar se tokrat nisem spustil povsem do stranskega grebena, temveč sem zavil navzdol že malo prej, na široki travnati grebenski rami. Zmerno strmo gozdno pobočje pod njo se je izkazalo za lepo prehodno. Po zgornjem kolovozu sem zavil desno in tako zaključil krog na Močnikovem sedlu. (Zdi se, in tako pravi tudi sodelavec, da je najlažji pristop na vrh vendarle po jugozahodnem grebenu;)

dracic: četrtek, 9. avgust 2007, ob 16.46 uri

Lepo, vsaj nekomu je opis koristil. :) Presenetil me je pa tale link do opisa Matjaža. Do sedaj sem ves čas iskal pa nisem nič našel. Od opisa sem razbral, da ni opazil, da ima tisti konec kolovoza za nadaljevanje potko, ki se začne pod kolovozom s koncem le tega. Sem skiciral njegov vzpon (zelena), negov sestop od izleta 4 dni pozneje. (modra) in moj vzpon (pikčasto rdeča) Škoda da je ta Matjaž spustil najbolj zanimiv (plezalni) del SV grebena ki se nahaja med 1350 in 1470m. :cry: (Tam nekje) [url=http://shrani.si/?ruszemljev15pih.png][img:aa24d01b2a]http://shrani.si/thumbs/ruszemljev15pih.jpg[/img:aa24d01b2a][/url]

mariborcan: četrtek, 9. avgust 2007, ob 17.19 uri

Ne sekiraj se preveč glede nekaterih prispevkov...res je, da opisan vrh marsikomu ni interesanten in tako se je nekaterim očitno zdelo nesmiselno in celo smešno, da si izlet tako podrobno opisal. Verjetno pa ti ljudje niso razmišljali o tem, da si za tvoj prispevek porabil kar nekaj svojega časa, kar je vsekakor vredno pohvale in spoštovanja ne pa posmeha. Èeprav tvojega opisa, če sem iskren, v bližnji prihodnosti ne kanim uporabiti, se ti zahvaljujem za tvoj trud in upam, da te določeni negativni odzivi ne bodo odvrnili od tega, da še kdaj kaj opišeš. Ostalim pa priporočam tako: če vas nek vrh oz. opis poti nanj ne zanima, ga pač spreglejte; vedno se bo namreč našel nekdo, ki ga bo opis morda zanimal in mu bo prišel prav in ta bo zanj še kako hvaležen, vi pa pač berite tisto, kar se vam v določenem trenutku zdi interesantno. LP

iigor: četrtek, 9. avgust 2007, ob 19.17 uri

Sprava (figo).

BOR_KUM: petek, 10. avgust 2007, ob 0.09 uri

Verjetno drži, virtualna nestrpnost je odraz siceršnje … Mislim pa, da tu ni šlo za to, čeprav je lahko vseeno boleče. Brez potrebe in brez razloga. Dracic. Jaz v tvojem tekstu nisem štel besed, razbral sem pa tvoj ponos in veselje ob uspešnem odkrivanju neznanega. In tvojo željo, da to deliš z nami. Zame je že to več kot dovolj!

Tone: petek, 10. avgust 2007, ob 0.15 uri

Jojmene, spet je pričel razsajati virus, ki vsake toliko časa privihra in skali sicer prav idilično vzdušje na tem forumu. Pa sem že mislil, da se je mogoče vzdržati nepotrebnih komentarjev, ki lahko zagrenijo dan nekomu, ki je naredil dobro delo (v tem primeru prispeval podroben opis poti). Ja, očitno za vsakogar to ni prav lahko. Spet in spet se zgodi, da radi gledamo le v svoj vrtiček in tiste rožce, ki so nam všeč, drugim pa namenimo mrko in pekočo besedo. A veste, kako je rekel pokojni Francelj s pod Špičke - mož blagega spomina, Bog mu daj v miru počivati! - je rekel: Lepo se glejte, pa radi se imejte, pa poljubljajte se, samo grdo se ne zgovarjat pa tepst se nikar! In je bilo v njegovi majhni hišici pod Jalovcem vedno dovolj prostora za vse, ki so želeli najti tam zavetje. Upam, da bo tudi tokrat beseda opravičila našla pot sem gor. Potem bomo pa še vsi skupaj odšli na obljubljeno pivo in spet bo vladal blažen mir.

panda: petek, 10. avgust 2007, ob 8.28 uri

@dračič: Opravičujem za svoj res "cinični" komentar. :oops: Redno prebiram forum, trikrat sem prebral tvoj prispevek, pa povem po pravici, bil sem rahlo zmeden. Zakaj ? Ker si prispeval za "po moji oceni" kar preveč informacij in človek nekako ne more "slediti" prispevku, ne da bi se vračal nazaj na prejšnje odstavke. To je moj pogled na tvoj sestavek. Sicer pa ti čestitam za vzpon, ki ga nikakor nisem imel namena dajati v koš. Imate prav, mogoče bo komu opis koristil. Kdo ve?! :lol:

Mukica: petek, 10. avgust 2007, ob 9.23 uri

Dracic,hvala za opis,ki ga mogoče bom kdaj kristila ali pa ne. :?: Je pa vsekakor zanimiv prispevek,ki je tudi berljiv,če te kakšna nova smer ali hrib zanima. Le oglasi se še :P te bomo nekateri veseli.

anya: petek, 10. avgust 2007, ob 9.46 uri

Povabilo na pivo sem natipkala bolj za zafrkancijo, pa vidim, da ste me resno napadli. Mene je zbodlo dracicevo mnenje o zbirateljih 2000 (kamor spadam), njega moje o preobsirnem opisu poti. Pod kozo smo vsi se vedno krvavi...in sto ljudi sto cudi.... Drugače sem popolnoma miroljubna - mislim da nestrpni ljudje itak ne iscejo miru v gorah ampak v bolj adrenalinskih športih. Anja

Filip: petek, 10. avgust 2007, ob 10.41 uri

Še dobro, da jaz nisem nič komentiral

dracic: petek, 10. avgust 2007, ob 17.14 uri

Hvala za komentarje. :D Saj nisem nič nikomur zameril. Res je da me je zmotil tisti diktafon, omenjanja piva (češ dolgočasno in brezveze za umret) in tisti direktni občutek dokler se ni oglasil Vlajko, da smetim po forumu z bedarijami, ki nikogar ne zanimajo. Zato sem tudi napisal, da ne bom nikoli več pisal, ker sem že skoraj mislil, da je forum poln "šodrovcev" in zbirateljev 2000+. Glede na to kakšen je odziv obljubim, da bom še kdaj predstavil kak nov zanimiv vrh ali kakšno novo pot. Sicer vse drži, od tega da je preveč podrobno do tega da ni ravno idealno napisano in da večini opis ne bo koristil. Vendar zavoljo tiste peščice, ki se bodo vendarle kdaj podali na ta vrh mislim, da se splača, da sem napisal podrobno. [u:08976dccda]Naj se tema o preskočeni iskri[/u:08976dccda] (ki pa še to ni bila) [u:08976dccda]prosim zaključi[/u:08976dccda]. Razen, če bi kdo še kaj govoril glede vrha in pristopov. Nimam rad, da se polni forum na račun mojih in na mene letečih prispevkov.