FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: petek, 17. avgust 2007, ob 17.40 uri; ogledov: 0

Midva pa sva za lep prazničen dan izbrala Pihavec. Polno parkirišče v Vratih in kolone avtomobilov ob 5h zjutraj so kazale na to, da prav samotno tokrat ne bo A so se množice usmerile na Triglav, čez Sovatno pa je bilo v zgodnjih urah več kozorogov, kot planincev. Z Dovških vrat sva le kratek čas nadaljevala proti Pogačnikovem domu, potem pa sva zavila levo na potko, ki se čez spodnji del melišča priključi markirani. Melišče je od daleč videti kar strmo in zahtevno, a od blizu ni preveč hudo, saj markirana potka obvije najbolj strm del. Na škrbino Èez Kamen se vzpnemo s pomočjo varoval, potem pa po normalni potki do vrha. Zavarovan del je kratek in ne prezahteven, problem je samo kamenje, ki je (zelo rahlo :? ) naloženo nad potjo. Žena je skoraj dobila en "slap" kamenja na glavo - zadnji trenutek se je umaknila na poličko (med prvo in drugo zajlo) :? Šele zelo glasen protest je ustavil planinca, ki sta neprevidno sestopala nad nama, da sta počakala, da midva prideva mimo :? Vrh je neverjetno prostoren razgledi pa tudi fenomenalni. Na vseh sosednjih vrhovih je bilo "vse črno" ljudi, midva pa sama... 8) Neprijetna izkušnja iz škrbine naju je skoraj prepričala, da bi se spustila po brezpotju na Luknjo, vendar sva se potem premislila, saj prehoda ne poznava ... Tako sva se vrnila po isti poti, pred spustom pa sva se prepričala, da ni nobenega drugega planinca v zavarovanem delu. S pazljivo hojo nisva sprožila nobenega kamenja. Seveda sva pri povratku čez Sovatno imela več družbe, kot zjutraj :lol: . Še ena krasna tura - vrh je dokaj neobljuden, čeprav je na sredi najbolj obleganih poti. Brez čelade pa nikar gor :!: Fotografije so seveda na [url=http://petersfoto.s5.net/]običajnem mestu[/url]

peter2: petek, 17. avgust 2007, ob 17.40 uri

Midva pa sva za lep prazničen dan izbrala Pihavec. Polno parkirišče v Vratih in kolone avtomobilov ob 5h zjutraj so kazale na to, da prav samotno tokrat ne bo A so se množice usmerile na Triglav, čez Sovatno pa je bilo v zgodnjih urah več kozorogov, kot planincev. Z Dovških vrat sva le kratek čas nadaljevala proti Pogačnikovem domu, potem pa sva zavila levo na potko, ki se čez spodnji del melišča priključi markirani. Melišče je od daleč videti kar strmo in zahtevno, a od blizu ni preveč hudo, saj markirana potka obvije najbolj strm del. Na škrbino Èez Kamen se vzpnemo s pomočjo varoval, potem pa po normalni potki do vrha. Zavarovan del je kratek in ne prezahteven, problem je samo kamenje, ki je (zelo rahlo :? ) naloženo nad potjo. Žena je skoraj dobila en "slap" kamenja na glavo - zadnji trenutek se je umaknila na poličko (med prvo in drugo zajlo) :? Šele zelo glasen protest je ustavil planinca, ki sta neprevidno sestopala nad nama, da sta počakala, da midva prideva mimo :? Vrh je neverjetno prostoren razgledi pa tudi fenomenalni. Na vseh sosednjih vrhovih je bilo "vse črno" ljudi, midva pa sama... 8) Neprijetna izkušnja iz škrbine naju je skoraj prepričala, da bi se spustila po brezpotju na Luknjo, vendar sva se potem premislila, saj prehoda ne poznava ... Tako sva se vrnila po isti poti, pred spustom pa sva se prepričala, da ni nobenega drugega planinca v zavarovanem delu. S pazljivo hojo nisva sprožila nobenega kamenja. Seveda sva pri povratku čez Sovatno imela več družbe, kot zjutraj :lol: . Še ena krasna tura - vrh je dokaj neobljuden, čeprav je na sredi najbolj obleganih poti. Brez čelade pa nikar gor :!: Fotografije so seveda na [url=http://petersfoto.s5.net/]običajnem mestu[/url]

BOR_KUM: petek, 17. avgust 2007, ob 18.58 uri

Žena je skoraj dobila en "slap" kamenja na glavo - zadnji trenutek se je umaknila na poličko (med prvo in drugo zajlo) :? Šele zelo glasen protest je ustavil planinca, ki sta neprevidno sestopala nad nama, da sta počakala, da midva prideva mimo :?
Spomini. Prav tam spodaj, na tisti polički za robom sva stala midva kakšno desetletje nazaj in prosila, moledovala ter nazadnje glasno preklinjala ... Pa ni in ni pomagalo. Kar usipalo se je in usipalo, višje zgoraj pa škrtalo in pokalo. Ko sva po nekaj neuspešnih poizkusih pomoliti glavo preko (in nekaj zelo hitrih umikih) le izkoristila "premor" ter švignila čez prag, sva nekoliko višje nasmejana obstala ... Pripravljena pridiga je ostala neizrečena. Namreč, dva kapitalna kozoroga sta klečala na desni polici, nedaleč od naju in prepletenih rogov počivala z glavami sklonjenimi nizko nad tlemi. Utrujeno sta sopla, a oči so žarele v žaru borbe. Nista se dala motiti in v trenutku nama je bilo povsem jasno od kje so padali kamni in kdo jih je "namerno" prožil - borba za lokalni harem se je nadaljevala ... Peter, fotografije so pa ... 8) Lp, Boris P.s. Daleč nazaj sem od osebja na Kriških podih slišal, da naj bi tisti kratki del poti tam čez speljali nekoliko drugače, celo o nadelavi žlebaste varinate iznad Luknje gor se je šušljalo ... Res je neprijetno (sestopajoči ne vidi vzpenjajočih) in sama sreča je, da ne prihaja do nezgod (vsaj slišal še nisem zanje).

pismo1: petek, 17. avgust 2007, ob 22.24 uri

Pisalo se je leto 2000. Na skoraj istem mestu, s poti Sovatna-Kriški podi so tudi naju z očetom "domačini" zasipali. [img:294c82b95d]http://www.moj-album.com/slike/1104739/_Mufel85qcWEL_59.v.jpg[/img:294c82b95d] Slika ni ravno biserna :oops: kot petrove, a v levem kotu je domačin dobro viden, ko naju opazuje. :lol:

peter2: petek, 17. avgust 2007, ob 22.31 uri

Zgleda da smo imeli vsi podobne probleme s padajočim kamenjem. Morda kdo pozna pristop ozr. sestop proti Luknji? Menda je problematičen skalni skok? Lp Peter

Tomaž: petek, 17. avgust 2007, ob 23.23 uri

Peter, a misliš na tole varianto? http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/050625.html

Mitja: sobota, 18. avgust 2007, ob 0.07 uri

Zgornja povezava ne bo kaj prida v pomoč. Razen stavka v zaključku. Zagotovo je Pihavec najhitreje dosegljiv z gorenjske strani ravno po travah z Luknje (oz. malce višje s poti proti Gamsovcu). Zahtevnejši del vzpona je žleb pod škrbino. Morda se je za prvič vseeno bolje lotiti smeri navkreber in zaradi strmih trav v suhem. Sicer pa je omenjeni vzpon mdr. opisan tudi v Stritarjevih Gorah nad Sočo, Miheličevih Julijskih Alpah,...

igorz: sobota, 18. avgust 2007, ob 16.01 uri

Tudi iz Trente ni prav daleč, seveda sem tam že sestopal, z vrha je malo težje, ker povsod ne vidiš kaj je spodaj, sicer se pa najdejo lepi prehodi. Priporočam samo izkušenim in v suhem.

emšovka: sobota, 18. avgust 2007, ob 23.17 uri

sestop s Pihavca v Luknjo je bila moja prva brezpotna bližnjica (kakšnih 20 let nazaj :o ). Brez posebnih težav, le iskala sem ga kar nekaj časa, ker od zgoraj ni pregleda. Prijazno.

BOR_KUM: ponedeljek, 15. oktober 2007, ob 0.41 uri

To soboto sem lovil enega zadnjih letošnjih vlakov v kopnem (relativno). Potka iz Zadnjice, mimo planine Zajavor in naprej do višine dobrih 1850m, se je skoraj ves čas kar sama ponujala nogam. Prijazna lepotica! Tudi brezpotno nadaljevanje mi je šlo dobro od nog, le kakšnih 200 metrov pod vrhom sem se (neučakan) prezgodaj povzpel v levo, na greben (sam ne vem ali je to bilo blizu vrha Malega Pihavca?) ... In bil nagrajen s prekrasnim razgledom (mimogrede, ob bivaku pri Morbegni je zoom mojega fotoaparata ujel postavo - verjetno domačina), kaznovan pa s petdesetimi metri izgube višine. Potem je šlo do vrha spet povsem na lahko. Tam so mi zaplate trdo pomrznjenega snega dale slutiti, da s spustom na Kriške pode ne bo nič. Pogled čez rob, proti škrbini in na zasneženo melišče pod njo je to potrdil. Zdi se mi, da s strani Kriških podov po zadnjem sneženju ni bilo obiska. Tudi v smeri proti Luknji sem v vršnem delu, v redkih zaplatah snega, sledil le odtisom dvojice. Na tem pobočju, pod višino škrbine, ostaja sneg le v žlebovih. Sestopanja ne ovira. Sem se pa vseeno malo sprehajal sem in tja po poličkah in skrotju nad skalno zaporo, preden sem "trofil" žleb, ki se izteče k Tinetovi spominski ploščici. Izstopni prag se mi je tokrat zdel nekoliko zahtevnejši od tistega, ki sem ga imel zapisanega v spominu - kar nekaj časa sem si vzel zanj. Štirje kozorogi, ki so nekoliko nižje smukali redke šope trave so bili do moje zadrege povsem ravnodušni; ljudje jih očitno ne zanimajo več, kar ni nič nenavadnega, saj je bil tudi tega poznega jesenskega popoldneva "promet" s smeri Gamsovca prav presenetljivo gost. Na prelaz Luknja sem sestopil kakšno uro za zadnjimi - že v prvem mraku in zavit v večerno meglico. Na izstopu iz Sovatne v Vratih - na eni strani in iz Planje v Zadnjici - na drugi strani, so skozi kopreno občasno prodirale utripajoče lučke čelnih svetilk tistih, ki jih je na poteh ujela noč. Ni kaj, dnevi so že zelo kratki. V Zadnjici, Na placu, so si nekateri prav zavoljo tega postlali kar v avtomobilih. Zjutraj bo križ trd in mišice zategnjene, a do hribov "samo korak" ... Gorjan. Tvoj vris ([url=http://spleza.moj-album.com/slike/493038/Dpsea1rjH2uwfpiR.v.jpg]tule[/url]) vajine pristopne smeri sem ob [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3593&highlight=pihavec]objavi[/url] seveda nehote pogledal in ga hotel takoj pozabiti, a vseeno predvidevam, da me je usmerjal nekje iz podzavesti in vseskozi kazal pravo pot ... Prav mi je prišlo. Hvala! :D Emšovka. Zdaj, ko imam sestopno smer še svežo v spominu lahko zatrdim, da si bila kar podjetna in korajžna ob iskanju in uporabi tvoje prve brezpotne bližnjice. 8)

BOR_KUM: torek, 16. oktober 2007, ob 22.10 uri

Mre. Najprej hvala obema z Matejo za izvrstno postavljene sledi v zgornjem delu! Le to vama čisto malček zamerim, da sta stopinje od žleba gorgrede "brisala za sabo" in sem ga moral zato spet sam poiskati ... Hudirja, tudi tiste, navzdol v trave usmerjene, so izginile kot kafra - pravzaprav razumljivo, saj sta tam sestopala ponoči :D Ja, niti nisem mislil napisati, ampak ko pišeš že ti, bom še jaz: malo sem tam gor rinil tudi zato, da "pozdravim" Tineta - poznal sem ga samo preko njegovega pisanja in ga izjemno cenim! Mimogrede, mre, ko si že omenil: ali sta sestopila levo (gledano navzdol) od skalnega "buhteljna" (če mislim istega) in kje so Tinetovi čevlji? Drugače pa, prav veseli me, da se najde še kak ponočnjak (mnogi bodo rekli, da je taka hoja neodgovorna - morda imajo tudi prav; ampak včasih ne gre drugače) in celo dva tako ekstremna, da sestopita v nočni izmeni s Pihavca v Vrata in gresta nazaj gor ... uh, čez Sovatno (nekoč sem slišal starega planinca govoriti: na Kriških podih sem vsako leto večkrat, a čez Sovatno grem le enkrat na 15 let, pa še takrat mi je odveč ...). A podzvezdno varianto čez Gamsovec sta pa kar odmislila oziroma tudi tam računala na pomrznjen sneg? Gorjan, nič ne govori, samo da si pohvalil ... :D

BOR_KUM: četrtek, 18. oktober 2007, ob 11.03 uri

[i:87f415b3f7]Tolikokrat sem z različnih strani, predvsem pa z Ozebnika opazoval južno pobočje Pihavca/cev (tudi z zemljevidom v roki), zdaj sem šel čezenj do vrha, pa še vedno ostajam le pri majavih domnevah kje (ozirom kaj) je Mali Pihavec!? Saj malo me je sram, ampak toliko pa spet ne, da ne bi javno vprašal (morda pa še kdo ne ve čisto natančno). Hvala za kakšno fotko (s puščico) ali kak drug koristen namig.[/i:87f415b3f7] [size=9:87f415b3f7]Zgornje sem naknadno prilepil k svojemu predhodnjemu prispevku, zdaj pa iz preventive premikam sem, če je slučano šlo mimo kakega poznavalca.[/size:87f415b3f7]

marfi: četrtek, 18. oktober 2007, ob 14.50 uri

[i:95f6756b35]Tolikokrat sem z različnih strani, predvsem pa z Ozebnika opazoval južno pobočje Pihavca/cev (tudi z zemljevidom v roki), zdaj sem šel čezenj do vrha, pa še vedno ostajam le pri majavih domnevah kje (ozirom kaj) je Mali Pihavec!?[/i:95f6756b35]
[url=http://www.geopedia.si/#L687_F4244_T184_b2_x408539_y138873_s16]Geopedia[/url] ti bo znala še najbolje pojasniti.

Marijana & Marko: četrtek, 18. oktober 2007, ob 17.41 uri

Pri veliko sekundarnih vrhovih je težava v točni določitvi pozicije, ker ime je prišlo od spodaj, zgoraj je pa lahko za njim kakšen malo višji kuceljček, ki se od spodaj ne vidi. Tuma recimo pravi, da je višina MP (2148 m) za lučaj nižja od uradne 2185 oziroma tudi 2182 m. Za Mali Pihavec Geopedija pokaže točko, kjer se greben razcepi. Tik Z po grebenu od tega vrha je nekaj nižjih špic, ki so tam nekje na Tumovi višini za MP. Ko sva midva hodila s planine gor proti Pihavcu v cik-caku, sva na koncu hodila prav po tem Z grebenčku MP čez omenjene špice in potem gor na streho/greben Pihavca, kjer je izrazit pomol - kota 2182 m. http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/041023.html

BOR_KUM: četrtek, 18. oktober 2007, ob 18.49 uri

BOR_KUM globoko se opravičujem za izginule sledi!
Ker se opravičuješ verjetno v imenu obeh in ker zveni iskreno ... Naj bo. Sprejeto! :D Se strinjam glede prehoda preko "Tinetovega žleba", za nas šodrovce tehnično ni povsem nedolžen, vstopni (spodnji) prag pa še posebej ne; tudi sicer orientacija ni čisto lahka. Hvala tudi za opis in s tem potrditev (možnih) načinov obkoljevanja "buhteljna" - ujema se s tistim, kar sem preizkusil in kar sem že slišal. Ja, res se nimam za dirkača, kar pa očitno še ne pomeni, da vidim vse tisto in še kaj več kot kdo drug ... :oops: Glede "Tinetovih čevljev" (poimenovanje mi je sveda všeč 8) ) imam za tokrat izgovor v mraku in meglici, ampak lansko leto sva pa šla z mojo drago prav počasi in v lepem dopoldnevu tam mimo navzgor, pa jih tudi nisva opazila ... No ja, je pa res, kozorogi so že od Luknje gor stalno vabili najine oči nase in Plemenice za hrbtom takisto, pa Stena enako - sem jih natresel izgovorov, a!? Nič, pustimo za nazaj, odslej jih zagotovo, ne glede na druge okoliščine, ne bom več spregledal. Pot od čevljev do čevljev bo pa odslej Tinetova - zakaj pa ne (ena izmed mnogih)! O Gamsovcu sem pa spraševal iz čistega firbca, ker se mi je zdelo zanimivo, koliko ljudi je prihajalo z njega te sobote popoldne - seveda pa tudi jaz ne vem, kje so začeli oziroma ali so ga prečili. Marfi. Že zadnjič (ko ste link omenili v zvezi s kolesarjenjem) sem Geopedio vključil med priljubljene in jo tudi poizkusil uporabiti za določanje lokacije M. Pihavca, a je bila stran ravno takrat nedosegljiva ... Potem sem poizkusil z NVAtlasom in GoogleEarth-om - brez večjega uspeha. Zdaj si mi ti lepo podprl lenobo (ne prvič) in moram reči, da sem ugotovil, da je M. Pihavec na grebenu in da sem ob vzponu na (veliki) Pihavec prišel (po orientacijski napaki) prvič na greben ravno po vzporedni (višji) široki gruščnati gredini. Bega, oziroma misliti mi da edino ena zadeva. Po računski korekciji mi je višinomer tam (na skoraj ravnem in gladkem grebenu) kazal "točno" višino M. Pihavca in hkrati se ne spomnim, da bi bil nižje dol (ali višje gor) povsem v bližini kak izstopajoč vršiček (fotke "proti soncu" žal nimam). Tako da, če upoštevam še, da Geopedia vrh (napačno?!) "izmeri" na 2163m in ga sicer "določi" kot vrh visok 2182m (zemljevid: Trenta; 1:25000; M.Pihavec - 2185m) bi morda lahko celo potrdil moj izvorni sklep, da sem bil na njem. Marfi, kaj praviš na moje razmišljanje? ------------------------ M&M. Ker sem v vmesnem času (na)pisaril zgornje, bom kar pustil. Skoraj identično razmišljanje, ob predpostavki, da sam za Tumovo trditev nisem vedel. Nekaj od tega bi znalo držati (seveda s pogojnikom). Predvsem pa je zanimivo in večkrat spregledano dejstvo, da poimenovanja praviloma prihajajo od spodaj. Hvala. ----------------------- [i:6ceabb031d] Kakorkoli, še vedno malce računam na to, da se s potrditvijo ali korekcijo oglasi kak domačin ali "skoraj domačin", ki tam "mimo" hodi redno (na Triglav ) in ima na sploh tisti konec v malem prstu ... [/i:6ceabb031d]

marfi: četrtek, 18. oktober 2007, ob 20.07 uri

Kot sta že M&M napisala ... Imenovana točka ni nujno najviši lokalni kucelj, je pa vsekakor po moje odstopanje, vendar (zvrnjeni) ravnini, ki ustreza smeri pogleda opazovalca (poimenovalca) od spodaj.

Marijana & Marko: četrtek, 18. oktober 2007, ob 20.21 uri

[i:11ac56b4b2] Kakorkoli, še vedno malce računam na to, da se s potrditvijo ali korekcijo oglasi kak domačin ali "skoraj domačin", ki tam "mimo" hodi redno (na Triglav ) in ima na sploh tisti konec v malem prstu ... [/i:11ac56b4b2]
Žakelj, kje si?

alan: četrtek, 18. oktober 2007, ob 22.35 uri

[i:9754effd9e] Kakorkoli, še vedno malce računam na to, da se s potrditvijo ali korekcijo oglasi kak domačin ali "skoraj domačin", ki tam "mimo" hodi redno (na Triglav ) in ima na sploh tisti konec v malem prstu ... [/i:9754effd9e]
Žakelj, kje si?
Mislim, da se pod tem opisom bržkone skriva igorz.... :?: :lol:

Marijana & Marko: četrtek, 18. oktober 2007, ob 22.40 uri

:oops:

BOR_KUM: petek, 19. oktober 2007, ob 9.14 uri

:lol: Seveda sta oba zgoraj omenjena gospoda zelo primerna in pašeta v okvir mojega "vabila", je pa res, da sem na prvo mesto (pred "skoraj domačine") postavil "prave" domačine. Več njih. Enega malo bolje poznam (že nekaj let se nismo srečali), ob izhodu tiste doline pod Pihavcem je doma, je tudi nadzornik TNP - prav zanima me, če bere te naše kolobocije (zelo malo verjetno, ima resnejše delo!) in še bolj me zanima, katero špičko sta mu kot M. Pihavca predstavila njegov oče ali celo ded ... Èe ne bo drugače, bom povprašal direktno. Sicer pa fajn debata, orešček pa kar trd. Ni mi več nerodno, ker sem se letos poleti (ob vzponu na Zadnjiški Ozebnik), na točki nekje med Planjo in Pri studencu, ob vprašanju o tem, kaj se tam gori (v smeri Pihavcev) pravzaprav vidi, podrobnejšemu odgovoru gladko izognil. Sam ne vem zakaj, ampak človeku se kar zdi, da bi kaj takega pa že moral vedeti ...

igorz: sobota, 20. oktober 2007, ob 11.36 uri

Ker sem že bil omenjen, menim, da je prav, da se oglasim. Glede "spornih zadev" pa ne bom povedal nič novega, ker zadeve tudi ne poznam. Na vrhu Pihavca sem bil zgolj enkrat, pa še to čisto mimogrede, ko sem bil na poti iz Krnice na Kredarico. Tudi sicer me take zadeve preveč ne zanimajo, ker gore jemljem na drug način. Rajši jih obiščem več, kot, da bi se z eno ukvarjal v neskončnost. Opažam, da so za nekatere gore predvsem poligon za neskončno izživaljanje, kako so jih pretentali, osvojili, razkriti..., nič pa kaj so doživljali in kaj so jim dale, seveda se včasih vsi najdemo v tem. Gora, ženska ali karkoli pač, je zanimivo vse dotlej, dokler hrani svoje skrivnosti, ko se le te razkrijejo izgubi svoj čar. Razne doktorske disertacije in seciranje vsake podrobnosti preveč posega v intimnost in stvar postane z določenega vidika nezanimiva, spet z drugega pa privlačna in ravno to drugo lahko koga zapelje celo v nevarnost. Zakaj? ker bo poskušal tam, kjer stvari ni dorasel. Seveda so razni nasveti dobrodošli in tudi sam jih pogosto dajem in tudi sprejemam, saj vse to sodi v pripravo na turo. Glede Žaklja sem skoraj prepričan, da nikoli takih stvari ne bo bral, niti jih soustvarjal, ker on hodi po svoji poti, z gorami pa živi na svojstven način, ki ga nekateri ne bodo-bomo nikoli razumeli. Sicer pa vsakemu, ki prehodi ali prepleza kaj dobrega čestitam.

Marijana & Marko: nedelja, 21. oktober 2007, ob 19.44 uri

Igor, Pihavec je tako lepa gora in tako veliko ponuja, da jo je treba potipati mnogo bolj, kot pa poteptati jo le mimogrede. Pa se ni treba nobene težke zadeve lotevati, povsem primerna je recimo lovska potka, ki iz Luknje preči vsa pobočja tja do Kriških podov. Zelo zelo dobitna kombinacija, dobitek je seveda neizmeren užitek... Sicer pa vsak gore doživlja po svoje, kakor mu je pač drago.

BOR_KUM: ponedeljek, 22. oktober 2007, ob 11.23 uri

Tole bo sililo tudi malo izven naslovne teme ... Nič kaj pomemben vršiček ni Mali Pihavec in predstavlja le zanemarljivo, a vendarle poimenovano točko na pobočjih mogočne gore. Želja po poznavanju njegovega pravega položaja je le kaprica nekega radovednega mimohodca - mene. Nič več kot to. In če bo (je bila) njegova natančna pozicija razkrita, bo (je) to le ponovno odkritje že znanega. Meni bo to všeč, večina bo spregledala, nekatere bo motilo ... Sicer je pa Pihavec veličastna gora, ki skriva v svojih nedrih toliko neznanega, ponuja toliko različnih razgledov nase in raz se, vabi radovedne oči za robove in previdne korake za njimi, vzbuja globoka občutja v obiskovalcih, nekaterim izvablja vzdihe … Saj ne da bi mislil, da je ta gora nekaj povsem izjemnega, a če je bila pri srcu Tinetu Miheliču, potem je na njej morda le mogoče najti obrise posebnega značaja, zagotovo pa jih je vredno vsaj iskati. [i:5df3b9f13b](Mimogrede, resda gore mnogi primerjajo z ženskami. Jaz si tega ne upam. Namreč, tako skrivnostne gore pa le še nisem imel priložnosti obiskati … Verjetno sem jih obiskal premalo!? ) [/i:5df3b9f13b] Nekaterim vsak dan preživet na taki gori ponudi nekaj novega, nekaj izjemnega. Kaj vsak dan, vsak trenutek. Drugi pa pač samo pridejo nanjo in se z nje spustijo ... Tudi prav. Pa saj skoraj ne more biti tako! Verjamem, da so redki tisti, ki jim gore nič ne dajo, ki nič ne občutijo in ničesar ne odnesejo s sabo v dolino. Globoko v sebi, ozaveščeno ali zaprto v podzavesti. Pa tudi če je kdo vendarle tak, se mi to ne zdi narobe. Še manj, da bi me to motilo. Njegova stvar! Zagotovo res vsak doživlja gore malo po svoje in isto goro od dneva do dneva različno. Kljub temu zase ne upam trditi, da jih doživljam zelo drugače od drugih, kaj šele, da bi si domišljal, da je moje doživljanje bolj pravo ali celo edino zveličavno. Zakaj? Zato, ker ne morem vedeti, kako jih globoko znotraj sebe doživljajo drugi. Vsaj v potankosti ne. Tudi njihovi morebitni opisi mi ne morejo razkriti tega. Celo besede mojstrov gorniške literature so verjetno le bled odsev dogajanja v njihovi notranjosti ali pa, v primeru druge skrajnosti, stvar njihove bujne domišljije …

igorz: ponedeljek, 22. oktober 2007, ob 20.48 uri

Ne vem od kje ideja, da je to lovska potka, ker to nikoli ni bila, vsaj z Luknje na Zajavor je bila samo pastirska. Seveda sem bil na planini Zajavor kar nekaj krat, tudi pozimi, ko večina tukaj prisotnih spi zimsko spanje. Tudi t.i. Abramovo pot poznam. Sem se pa nič koliko krat sprehodil skozi Korita, ki so edino pravo vznožje Pihavca in ga občudoval v vseh letnih časih vsaj 200 krat iz trentarske smeri. Cenim tudi tiste, ki se vsaj enkrat povzpnejo nanj, po katerikoli smeri, nekoliko pa so mi odveč neskončna razglabljanja, ki nimajo nobene zveze z lepoto, doživljanjem gora in še čim. Tako je pač moje mnenje, če komu ni všeč tudi prav. Sicer pa vsak sam ve zakaj hodi v gore, kje in koliko krat, kako tepta vrhove, ruva skale in kako rije stezice, kaj bo o tem napisal in kaj ne.