FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: torek, 21. avgust 2007, ob 1.39 uri; ogledov: 0

V četrtek, 16.08.2007, smo se namenili iz Vrat čez Kukove prode in vzhodni greben na Kukovo špico. Štartali smo iz Vrat po običajnem pristopu proti Gulcam in mu sledili mimo odcepa proti Slemenu do mesta, kjer doseže grapo Velikega Èrlovca. Iskanje prehoda od tu do Kukovih prodov me je najbolj skrbelo, saj posebej natančnih opisov ni (le Slovenske stene ali [url=http://www.summitpost.org/route/161742/e-ridge-of-kukova-spica.html]tukaj[/url]). Pa se je izkazalo, da niti niso potrebni, saj nismo imeli posebnih težav (res pa je, da sem pred tem dodobra preštudiral kar nekaj slik tega terena). Kratek čas se vzpenjamo po grapi Velikega Èrlovca, nato pa zavijemo proti levi v travnato-gruščnat žleb (ni težko najti, "poseka" med ruševjem, dobro viden na [url=http://www.summitpost.org/images/original/81292.jpg]tej[/url] sliki). Na vrhu se žleb obrne proti desni in nas pripelje na izrazito, poraščeno gredo pod vznožjem jugovzhodnega grebena Kukove špice, kateri se začne z navpično steno, ki jo označujejo rumeni odlomi (omenjena greda in stena z rumenimi odlomi sta dobri orientacijski točki). V tem vršnem delu žleba je potrebno nekoliko poplezati čez nizke stopnice in gladke plošče med njimi. Ni težko, vendar težje kot izgleda od spodaj, saj je teren kar strm (okoli I). Pozor na krušljivost, z gladkih plošč se ponekod luščijo kar celotne "plasti", ki na prvi pogled izgledajo kot zdrava skala. Z grede vrh žleba prečimo desno pod stenami in že smo na Kukovih prodih. Èez njih se je najlažje vzpenjati po travnatih območjih, višje zgoraj pa po sredini "dolinice", kjer so največje skale. Nekaj melišč nam sicer ne uide, ampak ni prehudo. Na vrhu melišča se čez kratko stenico povzpnemo (lahko, v bistvu hodimo in ne plezamo) na vzhodni greben Kukove špice, ki mu sledimo do vrha. Greben je večino časa (razen v nadaljevanju omenjenih mest) položen, širok in neizpostavljen, tako da bolj hodimo kot plezamo (okoli I, marsikje tudi manj, morda kje tudi malenkost več, vendar se mi ni vtisnilo v spomin). Prvo bolj strmo mesto je kmalu na začetku, vendar pa ni zahtevno (več možnosti, morda dobra I ali slaba II). Ključno mesto nas čaka nekje v sredini, kjer se greben strmo vzpne. V spodnjem delu strmine se težavam umaknemo na desni strani (previdno zaradi krušljivosti; v bistvu to opozorilo velja za celoten greben), pod strmim vršnim delom pa zavijemo levo na rob, kjer nas do lažjega sveta čaka najtežji detajl v obliki približno 2 metra visokega pragu (klin). Njegova težava je v tem, da nima dobrih stopov in se je potrebno nekoliko potegniti z rokami, kar je lahko kar adrenalinsko, če skali ne zaupamo popolnoma (izkušnje z začetnega dela grebena, na tem mestu je sicer kar dobra), saj je mesto kot nalašč tudi izpostavljeno (eno redkih). Je pa težko takemu mestu prirediti neko oceno, saj je zelo kratko...kaj jaz vem, II+ recimo. Verjetno je to mesto to, ki ga omenja tudi [url=http://staro.gore-ljudje.net/diskusije/o7384256.html]ta[/url] opis. Dalje do vrha nato ni več posebnih težav. Sestopili smo po normalki na Gulce, od tu pa sva s kolegom nadaljevala še na Škrnatarico, ki me je zelo mikala, saj na njenem vrhu še nisem bil, le v škrbini pod njim. Žlebu, po katerem poteka normalka, in pragu nad škrbino sva se želela izogniti, zato sva poizkusila po prehodu po steni desno nad normalkinim žlebom, ki smo si ga ogledali že s Kukove špice in ki naju je pripeljal naravnost na vrh. Z Gulc po grebenu proti Škrnatarici, dokler se le-ta strmo ne vzpne. Tukaj sva prečila skoraj vodoravno proti levi (trave, skale, grušč) do roba, ki je ločnica med steno, ki je obrnjena proti Kukovi špici in ki sva jo ravno prečila, ter steno, ki prepada v žleb, po katerem poteka normalka. Prehod okoli roba pod zelo markantno skalo (vidna že s Kukove špice, pod njo polička iz gladkih plošč) me ni prepričal (izpostavljeno), zato sem raje splezal čez skok desno od omenjene skale (cik-cak prehod, ni posebej težko) v nekoliko lažji svet nad njim. Nadaljevanje je težko opisati, plezala sva nekako poševno levo navzgor do položnejšega sveta, kjer sva zavila proti desni do grebena in po njem na vrh (v tem delu so zagotovo možne različne variante). Težko ni, vendar pa imamo opravka s precej strmim terenom, ki je mešanica trav, skal in grušča, tako da je posebej ob sestopu vseeno potrebna maksimalna previdnost. Sestopila sva po isti poti, s to razliko, da sva nekoliko prepozno zavila okoli roba in uporabila ravno tisti prehod pod markantno skalo, ki me je med vzponom odvrnil (neprijetna kombinacija neposredne izpostavljenosti ter skale, ki ji je težko popolnoma zaupati). Tehnično je ta pristop (največ dobra I) nedvomno lažji od normalke, vendar pa zaradi strmega in izpostavljenega terena nikakor ne lahek. Bi pa verjetno bilo precej lažje, če bi se ta dostop bolj uporabljal in bi imeli v travnato-gruščnatem svetu uhojeno stezico (kot je recimo od BII na Grlo). Pravzaprav me kar čudi, da ni bolj v uporabi in da vsi silijo v žleb ter da tudi vodniki ne omenjajo te možnosti. Nadaljnji sestop nas je vodil po normalki z Gulc v Vrata. Brez omembe vrednih posebnosti. Slike: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/9029071/[/url] LP

mariborcan: torek, 21. avgust 2007, ob 1.39 uri

V četrtek, 16.08.2007, smo se namenili iz Vrat čez Kukove prode in vzhodni greben na Kukovo špico. Štartali smo iz Vrat po običajnem pristopu proti Gulcam in mu sledili mimo odcepa proti Slemenu do mesta, kjer doseže grapo Velikega Èrlovca. Iskanje prehoda od tu do Kukovih prodov me je najbolj skrbelo, saj posebej natančnih opisov ni (le Slovenske stene ali [url=http://www.summitpost.org/route/161742/e-ridge-of-kukova-spica.html]tukaj[/url]). Pa se je izkazalo, da niti niso potrebni, saj nismo imeli posebnih težav (res pa je, da sem pred tem dodobra preštudiral kar nekaj slik tega terena). Kratek čas se vzpenjamo po grapi Velikega Èrlovca, nato pa zavijemo proti levi v travnato-gruščnat žleb (ni težko najti, "poseka" med ruševjem, dobro viden na [url=http://www.summitpost.org/images/original/81292.jpg]tej[/url] sliki). Na vrhu se žleb obrne proti desni in nas pripelje na izrazito, poraščeno gredo pod vznožjem jugovzhodnega grebena Kukove špice, kateri se začne z navpično steno, ki jo označujejo rumeni odlomi (omenjena greda in stena z rumenimi odlomi sta dobri orientacijski točki). V tem vršnem delu žleba je potrebno nekoliko poplezati čez nizke stopnice in gladke plošče med njimi. Ni težko, vendar težje kot izgleda od spodaj, saj je teren kar strm (okoli I). Pozor na krušljivost, z gladkih plošč se ponekod luščijo kar celotne "plasti", ki na prvi pogled izgledajo kot zdrava skala. Z grede vrh žleba prečimo desno pod stenami in že smo na Kukovih prodih. Èez njih se je najlažje vzpenjati po travnatih območjih, višje zgoraj pa po sredini "dolinice", kjer so največje skale. Nekaj melišč nam sicer ne uide, ampak ni prehudo. Na vrhu melišča se čez kratko stenico povzpnemo (lahko, v bistvu hodimo in ne plezamo) na vzhodni greben Kukove špice, ki mu sledimo do vrha. Greben je večino časa (razen v nadaljevanju omenjenih mest) položen, širok in neizpostavljen, tako da bolj hodimo kot plezamo (okoli I, marsikje tudi manj, morda kje tudi malenkost več, vendar se mi ni vtisnilo v spomin). Prvo bolj strmo mesto je kmalu na začetku, vendar pa ni zahtevno (več možnosti, morda dobra I ali slaba II). Ključno mesto nas čaka nekje v sredini, kjer se greben strmo vzpne. V spodnjem delu strmine se težavam umaknemo na desni strani (previdno zaradi krušljivosti; v bistvu to opozorilo velja za celoten greben), pod strmim vršnim delom pa zavijemo levo na rob, kjer nas do lažjega sveta čaka najtežji detajl v obliki približno 2 metra visokega pragu (klin). Njegova težava je v tem, da nima dobrih stopov in se je potrebno nekoliko potegniti z rokami, kar je lahko kar adrenalinsko, če skali ne zaupamo popolnoma (izkušnje z začetnega dela grebena, na tem mestu je sicer kar dobra), saj je mesto kot nalašč tudi izpostavljeno (eno redkih). Je pa težko takemu mestu prirediti neko oceno, saj je zelo kratko...kaj jaz vem, II+ recimo. Verjetno je to mesto to, ki ga omenja tudi [url=http://staro.gore-ljudje.net/diskusije/o7384256.html]ta[/url] opis. Dalje do vrha nato ni več posebnih težav. Sestopili smo po normalki na Gulce, od tu pa sva s kolegom nadaljevala še na Škrnatarico, ki me je zelo mikala, saj na njenem vrhu še nisem bil, le v škrbini pod njim. Žlebu, po katerem poteka normalka, in pragu nad škrbino sva se želela izogniti, zato sva poizkusila po prehodu po steni desno nad normalkinim žlebom, ki smo si ga ogledali že s Kukove špice in ki naju je pripeljal naravnost na vrh. Z Gulc po grebenu proti Škrnatarici, dokler se le-ta strmo ne vzpne. Tukaj sva prečila skoraj vodoravno proti levi (trave, skale, grušč) do roba, ki je ločnica med steno, ki je obrnjena proti Kukovi špici in ki sva jo ravno prečila, ter steno, ki prepada v žleb, po katerem poteka normalka. Prehod okoli roba pod zelo markantno skalo (vidna že s Kukove špice, pod njo polička iz gladkih plošč) me ni prepričal (izpostavljeno), zato sem raje splezal čez skok desno od omenjene skale (cik-cak prehod, ni posebej težko) v nekoliko lažji svet nad njim. Nadaljevanje je težko opisati, plezala sva nekako poševno levo navzgor do položnejšega sveta, kjer sva zavila proti desni do grebena in po njem na vrh (v tem delu so zagotovo možne različne variante). Težko ni, vendar pa imamo opravka s precej strmim terenom, ki je mešanica trav, skal in grušča, tako da je posebej ob sestopu vseeno potrebna maksimalna previdnost. Sestopila sva po isti poti, s to razliko, da sva nekoliko prepozno zavila okoli roba in uporabila ravno tisti prehod pod markantno skalo, ki me je med vzponom odvrnil (neprijetna kombinacija neposredne izpostavljenosti ter skale, ki ji je težko popolnoma zaupati). Tehnično je ta pristop (največ dobra I) nedvomno lažji od normalke, vendar pa zaradi strmega in izpostavljenega terena nikakor ne lahek. Bi pa verjetno bilo precej lažje, če bi se ta dostop bolj uporabljal in bi imeli v travnato-gruščnatem svetu uhojeno stezico (kot je recimo od BII na Grlo). Pravzaprav me kar čudi, da ni bolj v uporabi in da vsi silijo v žleb ter da tudi vodniki ne omenjajo te možnosti. Nadaljnji sestop nas je vodil po normalki z Gulc v Vrata. Brez omembe vrednih posebnosti. Slike: [url]http://mariborcan.moj-album.com/album/9029071/[/url] LP

svizica: ponedeljek, 10. september 2007, ob 7.43 uri

Odlična tura. Res pa je, da ni za vsakega. :!: Odlične slike, zelo sta mi obujala spomine, predvsem na mir in spokojnost, ki jo najdeš na turi. :D

uhl8080: ponedeljek, 10. september 2007, ob 10.37 uri

zdravo, madonca ste napravili pa lepo turo ! ja, to je to mesto, ki ga omenja ta opis iz leta 1994, katerega avtor sem. <Je pa težko takemu mestu prirediti neko oceno, saj je zelo <kratko...kaj jaz vem, II+ recimo. Verjetno je to mesto to, ki ga <omenja tudi ta opis. Dalje do vrha nato ni več posebnih težav. Kar se tiče alternativnega prehoda na Škrnatarico direktno iz žleba, pa ga nekateri avtorji omenjajo. Nikjer pa nisem zasledil opisa tvojega prehoda, torej kar preko grebena. Sam sem bil par mesecev nazaj na Škrnatarici in sem šel iz same radovednosti z vrha nekje do polovice stene (dalje pa ne, ker sem nadaljeval proti Tičarici). Zdelo se mi je, da "bi moralo iti", prepričan pa vse do zdaj vseeno nisem bil. <<BII na Grlo). Pravzaprav me kar čudi, da ni bolj v uporabi in <<da vsi silijo v žleb ter da tudi vodniki ne omenjajo te <<možnosti. Èe lahko pošlješ na mail (uhl8080@gmail.com) še kakšne podrobnosti prehoda na Kukove prode in z Gulc na Škrnatarico bi ti bil zelo hvaležen. Pozdrav!

mariborcan: ponedeljek, 10. september 2007, ob 21.04 uri

Kar se tiče alternativnega prehoda na Škrnatarico direktno iz žleba, pa ga nekateri avtorji omenjajo.
Ja, omenja ga Mihelič v vodniku Julijske alpe, ampak ni pa to čisto takšna varianta, kot sva šla midva. Tam priporoča, da v steno zavijemo v sredini žleba, do česar pa sem malo skeptičen, saj pri mojih ogledih nisem zapazil pametnega prehoda iz žleba, ovira ga strma desna stena žleba, je pa možno, da sem kaj spregledal (ogledoval sem si na enem mestu od zgoraj dol (malo stran od najine poti), podobno pa se mi je zdelo tudi, ko sem žleb gledal od daleč, izpod Gulc). Kakšnih drugih opisov pa nisem našel. Èe lahko pošlješ na mail (uhl8080@gmail.com) še kakšne podrobnosti prehoda na Kukove prode in z Gulc na Škrnatarico bi ti bil zelo hvaležen.
Povej, kaj točno te zanima oz. kateri del mojega opisa ni jasen oz. bi ga bilo treba dopolniti, pa lahko morda kar tukaj na forumu objavim, da bodo še drugi imeli dostop. Za začetek morda dve sliki. [url=http://shrani.si/f/1H/Fe/1GLehmMA/kprodi.jpg]Slika 1[/url]: iz Velikega Èrlovca na Kukove prode (do začetka črte v grapi Velikega Èrlovca pridemo po normalni poti na Kukovo špico; slika ni moje avtorsko delo, jaz sem dodal le črto) [url=http://shrani.si/f/3u/UB/laXytj5/skrnpot.jpg]Slika 2[/url]: z Gulc na Škrnatarico (do začetka črte zlahka po grebenu; celotna črta je bolj približna, zaradi pomanjkanja markantnih referenčnih točk, ki bi se mi vtisnile v spomin in na podlagi katerih bi lahko stvar vrisal; dodati moram, da iz te perspektive pobočje izgleda manj strmo kot je v resnici) P.S. Vidim, da si poskušal citirati dele mojega prispevka, vendar ti ni čisto uspelo. Poigraj se malo z quote označbo, pred objavo pa lahko uporabiš še funkcijo "Predogled", da vidiš, če in kako je uspelo. Lahko pa tudi klikneš gumb "citiraj" ob sporočilu, ki ga želiš citirati, da boš videl, kako stvar deluje.

uhl8080: torek, 11. september 2007, ob 8.57 uri

Hvala, točno to je manjkalo. Tehnologija je lahko res v veliko pomoč. Pozdrav.