FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

BOR_KUM: torek, 14. september 2004, ob 13.50 uri; ogledov: 0

Tema je morda nekoliko (pre)široka, vendar verjamem, da se bo našel kdo, ki ima tovrstno izkušnjo in jo je pripravljen deliti. Rad bi pa seveda dobil kar najširšo informacijo o: smiselnih etapah, povprečnih časih hoje, eventuelnih vodnih izvirih, možnosti prenočevanja - prehrane - seveda tudi izven pl. postojank, ... . Naj morda napišem še: potrebno število dni ni omejitev, z ženo sicer ne bi hotela hoditi manj kot 6 ur dnevno in ne več kot 9 ur - oboje brez počitkov, izkušnje imava - torej tehničnih težav ne bi smelo biti, orientacija kakšnega brezpotnega dela bi bila zaradi nepoznavanja Kravank morda problematična. Vem, da se za podobna vprašanja vedno najdejo odgovori v vodnikih (jih že dolgo časa pridno uporabljam na področju Julijskih in Kmniških Alp), vendar pa tam ne izveš nič o trenutnem stanju poti in tam je objektivnost včasih tudi slabost. Sem pa naložil! Se mi vsi beroči prav smilite! Hvala vsem, ki boste vseeno ugriznili!

BOR_KUM: torek, 14. september 2004, ob 13.50 uri

Tema je morda nekoliko (pre)široka, vendar verjamem, da se bo našel kdo, ki ima tovrstno izkušnjo in jo je pripravljen deliti. Rad bi pa seveda dobil kar najširšo informacijo o: smiselnih etapah, povprečnih časih hoje, eventuelnih vodnih izvirih, možnosti prenočevanja - prehrane - seveda tudi izven pl. postojank, ... . Naj morda napišem še: potrebno število dni ni omejitev, z ženo sicer ne bi hotela hoditi manj kot 6 ur dnevno in ne več kot 9 ur - oboje brez počitkov, izkušnje imava - torej tehničnih težav ne bi smelo biti, orientacija kakšnega brezpotnega dela bi bila zaradi nepoznavanja Kravank morda problematična. Vem, da se za podobna vprašanja vedno najdejo odgovori v vodnikih (jih že dolgo časa pridno uporabljam na področju Julijskih in Kmniških Alp), vendar pa tam ne izveš nič o trenutnem stanju poti in tam je objektivnost včasih tudi slabost. Sem pa naložil! Se mi vsi beroči prav smilite! Hvala vsem, ki boste vseeno ugriznili!

Mitja: četrtek, 16. september 2004, ob 4.35 uri

Boš moral pomagati in vsaj približno napisati, kakšne želje oz. cilje imata (koliko dni želita porabiti, ali imata željo hoditi večinoma po grebenih ipd.). Verjetno ne mislita prečiti celotnih Karavank od Peči do Pece, ker to bi bilo že res velikopotezno dejanje. Èe bi imel sam na voljo nekaj dni in podobno željo, bi se odločil prečiti Karavanke od tromeje do konca Košute. Ampak kot sem že napisal, lažje se bo poglobiti v etape, če boš zapisal vajine želje in sposobnosti (prehojena dnevna višinska razlika)

BOR_KUM: četrtek, 16. september 2004, ob 11.48 uri

Boš moral pomagati in vsaj približno napisati, kakšne želje oz. cilje imata (koliko dni želita porabiti, ali imata željo hoditi večinoma po grebenih ipd.). ... ...
Mitja, tvoj namig je povsem upravičen, čeprav sem namenoma pustil vse (preveč!) odprto. Bom pomagal. Zadel si mojo željo, torej šla bi od Peči do konca Košute, čim bliže grebena - seveda ne za vsako ceno. Iz smeri bi zavila zaradi: spanja, vode, zanimivosti, ... . Spiva lahko tudi izven planinskih postojank, brez "udobja", le opreme za bivakiranje si ne želiva nositi s seboj! Pa še pretvorba v uvodnem sestavku napisanih ur v "najino" višinsko razliko: od 1750 do 2100 m (plus - recimo - enako navzdol), torej skupaj od 3500 do 4200 m. Ker gre za večdnevno razpotegnjeno grebensko turo (verjetno s precej prtljage) sem računal neto 350 m/h za vzpone in 500 m/h za spuste. V primeru sile, bi kakšen dan iztisnila iz sebe tudi kaj več. Število dni naj bo omejeno zgolj z zgornjim razponom metri/ure na dan! Vnaprej hvala za razdelavo te variante, ne bi pa zavrgel tudi razmišljanj o kakšni drugi!

Mitja: četrtek, 16. september 2004, ob 18.39 uri

No, pa poskusimo, Boris. Zdaj bo lažje Naj še napišem, da sem nekatere etape prehodil že kar lep čas nazaj, tako da me ostali prosim popravite, če je stanje poti trenutno drugačno. Edino, kar ne bi vedel, je povezava med Pečjo in Jerebikovcem. Veretno tudi tam vodi kaka shojena potka med mejnimi kamni, vsekakor pa v to nisem prepričan. Z Jerebikovca vodi prijetna in neoznačena (morda so jo Avstrijci medtem že markirali) pot po grebenu čez Kamnati vrh in obe Bavhi na Vošco. Za ta del bosta porabila približno 2 uri in pol. Èe k temu dodam še vzpon na Peč (1.30-2 uri) in nadaljevanje do Jerebikovca (če ni problema s hojo po meji sledi spust na Korensko sedlo in približno 550 višinskih metrov vzpona na Jerebikovec-recimo vse skupaj za 3 ure). Èe seštejem, bi do Vošce torej potrebovala okoli 7 ur, višina vseh vzponov bi po moji oceni znesla okoli 1700 m. Sicer mi ni jasno, kje bi tam lahko prenočila, tako da bo nemara bolje, če se podata še na Trupejevo in Maloško poldne, pod katerim leži na avstrijski strani Mitzi-Moitzl Hutte. Sam koče ne poznam, mislim pa, da nima statusa planinskega objekta in tako v njej ni mogoče uveljavljati popusta pri prenočevanju (v kolikor sta seveda člana PZS). Èe me spomin ne vara, potem je ta del že v celoti markiran. Tudi odcep do omenjene koče je označen. Je pa ves omenjen del prečenja že na zgornji meji vajinih želja (Vošca-Maloško poldne dobri 2 uri in za 300-400 metrov vzponov; naj me kdo popravi, ker pišem bolj po spominu). Ker pa bo to vajin prvi dan in bosta še oba navdušena in "lačna" hoje, ne vidim problemov Naslednji dan tako nadaljujeta po grebenu proti vzhodu čez Kresišče (avstrijsko ime je Scwarzkogel) in Èrni vrh dokler se na planini Jepci ne priključita označeni poti z Belce na Kepo. Mimogrede, z vrha Kresišča se lahko spustita na planino Grajščico in se sprehodita med kolonijami svizcev Z Jepce sledita označeni poti na Kepo in se spustita na sedlo Mlinca pod Dovško Babo. Sledi ovinek na (uradno) planino Dovška Rožca in od tam na sam vrh. Spet vaju čaka uživaška hoja po grebenu čez Hruški vrh in spust na sedlo Rožca. Grebensko pot med Rožco in vrhom Golice čez Klek in Jekljevo sedlo sicer nisem prehodil, mislim pa, da na njej ni nobenih težav. Sledi še spust z Golice do koče in prenočevanje. Za drugi dan kar dovolj (po moji oceni hoje za 9-10 ur, višina vzponov pa nekje okoli 2000 metrov). 3.dan. Od koče se po označeni poti sprehodita do sedli Suha in Kočna in naprej do Belske planine. Èe imata željo obiskati vrh Struške (Veliki vrh), potem na planini zapustita pot in se po svoje brez težav povzpneta na prijazen vrh. Z njega spet sledita poti med mejnimi kamni in se spustita na sedlo Medvedjak med Struško in Vajnežem, pod katerim leži planina Šega. Nadaljujeta mimo krnice Rida po označeni poti. Tudi tokrat lahko pot kmalu za krnico zapustita ter se povzpneta na greben in po njem brez težav prisopihata na Vajnež. Lahko pa nadaljujeta po poti vse do Vajneževega sedla med Struško in Potoškim Stolom, kjer zavijeta levo in sta v 20-ih minutah na vrhu. Seveda pa lahko vrh Struške in Vajneža tudi izpustita, toda...bilo bi škoda. Z Vajneževega sedla se pot vzpne na Potoški Stol in se kmalu nato pridruži poti z Valvazorja na Stol, kjer sta v slabe pol ure pri Prešernovi koči. Nadaljevanje z vrha Stola ponuja nešteto možnosti. Èe bosta pri volji za krajši skok k sosedom, potem pojdita do sedla Belščica in se z njega spustita do Celovške koče od koder se v eni uri brez problema vzpneta na Ovčji vrh. S tem bosta izpolnila vajin dnevni cilj, tako da bo najpriporočljiveje prenočiti kar v Celovški koči (ta pa ima status planinske koče ). V kolikor vama bo zadostovalo prečenje do vrha Stola, potem pač prespita v Prešernovi koči. Èe se odločita še za skok na Ovčji vrh, potem vama 10 ur hoje ta dan verjetno ne uide. Seštevek vseh vzponov tako na oko bi tudi tokrat znesel približno 2000 metrov. Je pa seveda odvisno ali bosta obiskala Struško in Vajnež. Èe bosta četrti dan pot pričela pri Celovški koči, potem sledi ponoven vzpon na Belščico in do priključka poti Zelenica-Stol (SPT). Kot sem že napisal, je tu možnosti nešteto: -lahko se spustita do Doma na Zelenici ter se od tam povzpneta na Roblek ter na Begunjščico -SPP zapustita po uri hoje in se po označeni poti povzpneta na Vrtačo (če je dovolj znanja se lahko spustita po brezpotju čez Malo glavo v Suho ruševje in od tam po neoznačeni poti brez posebnih težav še na vrh Palca) -SPP lahko zapustita že po pol ure, ko se desno odcepi pot proti pl. domu Iskra (v bližini izvir Mrzlega studenca- vredno ogleda), se spustita proti dolini Završnice, čez slabe pol ure hoje sledi na levo odcep do Robleka (precej strmo, a nezahtevno); lahko pa nadaljujeta še naprej proti Završnici vse do Tinčkove koče, kjer je odcep poti proti Polški planini, a gre v tem primeru za že kar precejšnjo izgubo višine. Skratka, kombinacij je ogromno, treba pa je upoštevati, da je prenočevanje mogoče le v Roblekovem domu. Kot je že nekaj obiskovalcev napisalo, je na Zelenici možno (zaenkrat) dobiti le pijačo, kako pa sta odprti Tinčkova koča in dom Iskra, pa mi žal ni znano. Lahko napišem le to, da me je pot že velikokrat vodila tod mimo, a sta bili omenjeni koči vsakič zaprti. Èe imata torej željo obiskati vse tri omenjene vrhove (Vrtača, Palec in Begunjščica), potem bo nemara najbolje, če pri spustu proti Zelenici, zavijeta na pot proti Vrtači, se vrneta po njej in nadaljujeta proti Domu na Zelenici. Malo nad njim zavijeta levo v Suho ruševje in sleditata neoznačeni poti na Palec. Spet se vrneta na SPP in po njej do doma, od tam pa proti Robleku. Vse skupaj znese okoli 8-9 ur in približno 1500, 1600 metrov vzponov. Za peti dan predlagam vzpon po običajni poti na vrh Begunjščice, spust na Prevalo in po Bornovi poti na Ljubelj. Od tam imata na voljo spet nekaj možnost. Lahko se povzpneta na stari Ljubelj (300 višinskih metrov), poiščeta označeno pot na Košutico in po njej po grebenu na vrh. Z vrha sledi spust na Hajnževo sedlo. Lahko pa Košutico izpustita in se z Ljubelja spustita po cesti, dokler ne prideta do prvega desnega ovinka (gledano z vrha Ljubelja). Tam kreneta levo v gozd, kjer vaju proti planini Korošici usmerjajo kažipoti. Od ceste do planine je približno ura in pol hoje, je pa Korošica vsekakor vredna obiska. Hajnževo sedlo nad planino dosežeta v pol ure. Na Veliki vrh (začetek grebena Košute) vodi s sedla zavarovana plezalna pot (varovalne naprave brezhibne). Z vrha se spustita na Kofce in prenočita v planinskem domu. Kakšne so možnosti prenočevanja na ostalih planinah pod Košuto, žal ne vem. Vštevši prečenje Košutice znese ta etapa približno 10 ur in za 1700 metrov vzponov. Brez Košutice pa nekje uro do dve manj. Torej, če bo vse po sreči, bo zadnji dan sledil ponoven vzpon na greben Košute in en sam užitek, ki ga bosta deležna na Košutinem hrbtu. Kladivo-Škrbina-Tegoška gora-Macesje-Košutnikov turn. Pot poteka večinoma po grebenu, je pa kar nekaj vzponov in spustov. S turna se spustita na planino Dolga njiva (Mimogrede, če se vama še ne bo hotelo domov, potem lahko obiščeta še Tolsto Košuto. Nanjo se povzpneta brez težav po neoznačeni poti med mejnimi kamni z Dolge njive), od koder pa si priskrbita prevoz. Skoraj do spodnje planine Dolga njiva se da brez težav pripeljati z avtom. Upam, da bosta našla kako zanimivo informacijo. Èe sem kje navedel napačen podatek (predvsem kar se višin in časa hoje tiče), se opravičujem, a kot sem napisal že na začetku, sem vse skupaj črpal iz spomina, ki z nekaterih etap ni več tako svež :? Sicer pa upam, da bo še kdo podal svoj predlog, da bosta z ženo imela pestrejšo izbiro

Anonymous: petek, 17. september 2004, ob 7.43 uri

Dodala bi majhen predlog. V kolikor sta vajena hoditi tudi po nemarkiranih poteh in po brezpotjih, lahko iz sedla pod Struško nadaljujeta kar po meji in prečita celotni greben Belščice do Vajneža. Kjer je potrebno, je "lovska" zajla, potka ob mejnih kamnih pa je tudi lepo prehodna. Od Vajneža pa je tudi shojeno po meji čez Mali Stol na vrh Stola. Kar se tiče Ljubelja, na vrhu sedla je tudi koča, ki je ob koncih tedna baje odprta, glede prenočevanja pa bi se bilo treba prej pozanimati. Od tam je možen prehod v začetku malo po avstrijski strani potem pa po grebenu do Košutice (Ljub. Baba) in potem naprej, kot je opisal moj predhodnik. Slavka

Anonymous: ponedeljek, 20. september 2004, ob 7.34 uri

Samo popravek - namesto Malega Stola je pravilno Potoški Stol.

Feliks: petek, 15. april 2005, ob 9.09 uri

Ali za lepo opisano pot obstaja kakšen planinski dnevnik za žigosanje (kot SPP ali Kamniško Savinjske Alpe ) in če, kje se lahko nabavi. V sezoni 2005 imam v planu prehoditi Karavanke. LP Feliks