FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

FR-er: sobota, 15. september 2007, ob 0.14 uri; ogledov: 4

Spodaj se nahaja predstavitev Turnega kolesarstva in priporočila obnašanja turnim kolesarjem. Prosim širšo planinsko javnost za resne, premišljene in utemeljene komentarje. [b:96e727152d]Kolo[/b:96e727152d] je nastalo v davnini in mnogi ga označujejo kot [b:96e727152d]največji človekov izum[/b:96e727152d]. leta 1690 pa je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je poimenoval »celerifere« (slovensko »hitroidoči«). Od tedaj ta genialni izum vzpodbuja mnoge širom sveta k njegovemu razvoju in iskanju novih možnosti uporabe. Kolo je skozi zgodovino mnogim postalo [b:96e727152d]strast in način življenja[/b:96e727152d]. Brez kolesa si ne moremo predstavljati nobenega otroštva. Verjetno ni nikogar, ki se nebi z nasmehom na ustih spominjal dni preživetih na kolesu v družbi prijateljev. [b:96e727152d]Ker ne onesnažuje okolje[/b:96e727152d] ima kolo med vsemi prevoznimi sredstvi posebno mesto ki mu zagotavlja prihodnost. [b:96e727152d]Pozitivni učinki na človekovo zdravje in počutje[/b:96e727152d] pa postavljajo kolesarstvo na eno od prvih mest med telesnimi aktivnostmi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila nova zvrst kolesarstva: gorsko kolesarstvo (angleško »MTB«), ki je povzročila da so se kolesa pojavila na planinskih poteh. Gorska kolesa so že pritegnila in vse bolj privlačijo tudi številne planince. Tako se je razvila posebna zvrst gorskega kolesarstva, t.i. [b:96e727152d]turno kolesarstvo[/b:96e727152d] (angleško »all mountain«), ki se močno razlikuje od drugih zvrsti MTB (spust, cross-country, itd.). [b:96e727152d]Turno kolesarstvo nima tekmovalnih ciljev[/b:96e727152d], kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi. [b:96e727152d]Turni kolesar je skozi svojo planinsko vzgojo[/b:96e727152d] pridobil znanje o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. To znanje s pridom uporablja pri svojih aktivnostih v naravi, spoštuje naravo in pravice ostalih uporabnikov. Gorski kolesarji so poti sprva uporabljali po lastni presoji, brez omejitev, in to je pripeljalo do vse pogostejših nesporazumov z ostalimi uporabniki naravnega okolja (planinskih poti, lovišč, ...). Nekatere planinske poti so sicer primerne tudi za turno kolesarjenje (širše, manj strme, manj obiskane), nikakor pa niso npr. primerne za spust. Ker nekateri kolesarji tega niso upoštevali smo se znašli v neprijetni situaciji, ko se planinci počutijo ogrožene, turni kolesarji po krivem obdolžene, peščica neodgovornih kolesarjev pa si lasti pravico, da dela kar hoče na planinskih poteh. Novi zakon o planinskih poteh primerno ureja možnost skupne rabe nekaterih planinskih poti za hojo in turno kolesarjenje, vendar pa ne opredeljuje pravil gibanja kolesarjev na planinskih poteh. [b:96e727152d]Pri Planinski zvezi Slovenije je bila ustanovljena iniciativna skupina[/b:96e727152d] z nalogo, da usmerja delovanje turnih kolesarjev (pravilnik, priporočila, izobraževanje, enotno in primerno označevanje poti...), ter s tem tudi [b:96e727152d]prispeva k sožitju uporabnikov planinskih poti[/b:96e727152d]. 19. maja 2007 je bilo na skupščini PZS sprejeto dopolnilo statuta in med dejavnosti članov PZS je bila dodana tudi dejavnost »turno kolesarstvo«. Ostale zvrsti gorskega kolesarstva (spust, cross-country, freeride... ), tekmovalnega značaja, pa naj bodo domena kolesarske organizacije, ki deluje v skladu s panožnimi in drugimi predpisi na primerno urejenih področjih. Èlani iniciativnega odbora za turno kolesarstvo, ki prihajamo domala iz cele Slovenije želimo, da bi [b:96e727152d]na planinskih poteh zopet zavlada mir, lepa beseda, prijazen nasmeh[/b:96e727152d]. Zato je potrebno določiti pravila skupne uporabe planinskih in drugih poti. Z urejeno zakonodajo, urejenim sistemom ki bo deloval, razumevanjem in odprtostjo do drugačnih od sebe, [b:96e727152d]bodo izginili tudi problemi[/b:96e727152d]. [i:96e727152d]Dejavnost turnih kolesarjev je v priporočilih CAA predstavljena takole: Klub Arc Alpin (CAA) s svojimi društvi ima kolesarstvo poleg pohodništva za eno od okolju najsprejemljivejših športnih zvrsti v hribih. Zaradi tega društva, ki so včlanjena v CAA, v okviru izobraževalnih tečajev in prireditev turno kolesarstvo na različne načine spodbujajo in podpirajo...(Bolzano 15.2.2003). [/i:96e727152d] [size=18:96e727152d]PRIPOROÈILA TURNIM KOLESARJEM PZS[color=green:96e727152d]*[/color:96e727152d] - PREDLOG [/size:96e727152d] [b:96e727152d]Naše osnovno vodilo je častni kodeks slovenskih planincev[/b:96e727152d]. [list:96e727152d][*:96e727152d][b:96e727152d]Kolesari samo po dovoljenih poteh[/b:96e727152d]. Na poteh namenjenih pešcem in kolesarjem imajo pešci prednost. Po gozdovih, travnikih in drugih vrstah brezpotja se ne vozimo. Upoštevaj zapore poti (če nisi prepričan, vprašaj), izogni se prečenju privatnih zemljišč, zagotovi si dovoljenje, ko je to potrebno. Način kolesarjenja vpliva na odločitve in politiko lastnikov in upravljalcev zemljišč. [*:96e727152d][b:96e727152d]Kolesari brez puščanja sledi[/b:96e727152d]. Kolesari podlagi primerno. Razmočena podlaga se hitreje poškoduje. Ne zaviraj z blokiranim zadnjim kolesom. Uporabljaj obstoječe poti, ne delaj novih in ne delaj bližnjic. Kar si prinesel v naravo, odnesi tudi domov. [*:96e727152d][b:96e727152d]Nikoli ne plaši živali[/b:96e727152d]. Nenadna pojava, hiter gib, hrup, plaši živali. To lahko postane nevarno zate, za druge in živali. Živalim pusti dovolj prostora, da se lahko umaknejo. Bodi pozoren, ko pelješ mimo konja, in upoštevaj navodila jezdeca. Lese pusti take, kot si jih našel. [*:96e727152d][b:96e727152d]Obvladuj kolo[/b:96e727152d]. Upoštevaj hitrostne omejitve, priporočila in lastne sposobnosti. Neprevidnost lahko povzroči nesrečo. Za ovinki in mrtvimi koti vedno pričakuj ovire ali druge uporabnike. [*:96e727152d][b:96e727152d]Spoštuj ostale uporabnike.[/b:96e727152d] Ne plaši drugih, daj vedeti da prihajaš. Prijateljski pozdrav je zelo dobrodošel. Bodi uvideven: upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo, če je potrebno se umakni oz. sestopi s kolesa. Vedno ponudi pomoč kadar je to potrebno. Izbiraj manj obiskane poti. [*:96e727152d][b:96e727152d]Ture načrtuj vnaprej[/b:96e727152d]. Vedno moraš upoštevati v kakšnem stanju je tvoja oprema, kakšne so tvoje sposobnosti, kakšen je teren, kamor se odpravljaš, in se temu primerno pripravi. Bodi samozadosten, vzdržuj opremo, s seboj nosi potrebne zaloge živil, prvo pomoč in rezervno opremo (tehnična oprema, oblačila). Dobro izpeljana tura je v zadovoljstvo in ne v breme drugim. Vedno nosi čelado in drugo primerno zaščitno opremo.[/list:u:96e727152d]Samo s pozitivnim okoljevarstvenim odnosom in z družbeno odgovornostjo bomo lahko obdržali poti. [size=9:96e727152d][color=green:96e727152d]* Kot osnovo za pripravo Priporočil za turno kolesarstvo PZS smo uporabili Pravila kolesarstva Mednarodne gorsko kolesarske organizacije IMBA (International Mountain Bicycling Association).[/color:96e727152d][/size:96e727152d] [b:96e727152d]Iniciativna skupina za turno kolesarstvo pri PZS[/b:96e727152d] pripravil Franci RAZPET, 031-392927 ali franci.razpet@slo-kabel.si!

FR-er: sobota, 15. september 2007, ob 0.14 uri

Spodaj se nahaja predstavitev Turnega kolesarstva in priporočila obnašanja turnim kolesarjem. Prosim širšo planinsko javnost za resne, premišljene in utemeljene komentarje. [b:96e727152d]Kolo[/b:96e727152d] je nastalo v davnini in mnogi ga označujejo kot [b:96e727152d]največji človekov izum[/b:96e727152d]. leta 1690 pa je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je poimenoval »celerifere« (slovensko »hitroidoči«). Od tedaj ta genialni izum vzpodbuja mnoge širom sveta k njegovemu razvoju in iskanju novih možnosti uporabe. Kolo je skozi zgodovino mnogim postalo [b:96e727152d]strast in način življenja[/b:96e727152d]. Brez kolesa si ne moremo predstavljati nobenega otroštva. Verjetno ni nikogar, ki se nebi z nasmehom na ustih spominjal dni preživetih na kolesu v družbi prijateljev. [b:96e727152d]Ker ne onesnažuje okolje[/b:96e727152d] ima kolo med vsemi prevoznimi sredstvi posebno mesto ki mu zagotavlja prihodnost. [b:96e727152d]Pozitivni učinki na človekovo zdravje in počutje[/b:96e727152d] pa postavljajo kolesarstvo na eno od prvih mest med telesnimi aktivnostmi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila nova zvrst kolesarstva: gorsko kolesarstvo (angleško »MTB«), ki je povzročila da so se kolesa pojavila na planinskih poteh. Gorska kolesa so že pritegnila in vse bolj privlačijo tudi številne planince. Tako se je razvila posebna zvrst gorskega kolesarstva, t.i. [b:96e727152d]turno kolesarstvo[/b:96e727152d] (angleško »all mountain«), ki se močno razlikuje od drugih zvrsti MTB (spust, cross-country, itd.). [b:96e727152d]Turno kolesarstvo nima tekmovalnih ciljev[/b:96e727152d], kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi. [b:96e727152d]Turni kolesar je skozi svojo planinsko vzgojo[/b:96e727152d] pridobil znanje o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. To znanje s pridom uporablja pri svojih aktivnostih v naravi, spoštuje naravo in pravice ostalih uporabnikov. Gorski kolesarji so poti sprva uporabljali po lastni presoji, brez omejitev, in to je pripeljalo do vse pogostejših nesporazumov z ostalimi uporabniki naravnega okolja (planinskih poti, lovišč, ...). Nekatere planinske poti so sicer primerne tudi za turno kolesarjenje (širše, manj strme, manj obiskane), nikakor pa niso npr. primerne za spust. Ker nekateri kolesarji tega niso upoštevali smo se znašli v neprijetni situaciji, ko se planinci počutijo ogrožene, turni kolesarji po krivem obdolžene, peščica neodgovornih kolesarjev pa si lasti pravico, da dela kar hoče na planinskih poteh. Novi zakon o planinskih poteh primerno ureja možnost skupne rabe nekaterih planinskih poti za hojo in turno kolesarjenje, vendar pa ne opredeljuje pravil gibanja kolesarjev na planinskih poteh. [b:96e727152d]Pri Planinski zvezi Slovenije je bila ustanovljena iniciativna skupina[/b:96e727152d] z nalogo, da usmerja delovanje turnih kolesarjev (pravilnik, priporočila, izobraževanje, enotno in primerno označevanje poti...), ter s tem tudi [b:96e727152d]prispeva k sožitju uporabnikov planinskih poti[/b:96e727152d]. 19. maja 2007 je bilo na skupščini PZS sprejeto dopolnilo statuta in med dejavnosti članov PZS je bila dodana tudi dejavnost »turno kolesarstvo«. Ostale zvrsti gorskega kolesarstva (spust, cross-country, freeride... ), tekmovalnega značaja, pa naj bodo domena kolesarske organizacije, ki deluje v skladu s panožnimi in drugimi predpisi na primerno urejenih področjih. Èlani iniciativnega odbora za turno kolesarstvo, ki prihajamo domala iz cele Slovenije želimo, da bi [b:96e727152d]na planinskih poteh zopet zavlada mir, lepa beseda, prijazen nasmeh[/b:96e727152d]. Zato je potrebno določiti pravila skupne uporabe planinskih in drugih poti. Z urejeno zakonodajo, urejenim sistemom ki bo deloval, razumevanjem in odprtostjo do drugačnih od sebe, [b:96e727152d]bodo izginili tudi problemi[/b:96e727152d]. [i:96e727152d]Dejavnost turnih kolesarjev je v priporočilih CAA predstavljena takole: Klub Arc Alpin (CAA) s svojimi društvi ima kolesarstvo poleg pohodništva za eno od okolju najsprejemljivejših športnih zvrsti v hribih. Zaradi tega društva, ki so včlanjena v CAA, v okviru izobraževalnih tečajev in prireditev turno kolesarstvo na različne načine spodbujajo in podpirajo...(Bolzano 15.2.2003). [/i:96e727152d] [size=18:96e727152d]PRIPOROÈILA TURNIM KOLESARJEM PZS[color=green:96e727152d]*[/color:96e727152d] - PREDLOG [/size:96e727152d] [b:96e727152d]Naše osnovno vodilo je častni kodeks slovenskih planincev[/b:96e727152d]. [list:96e727152d][*:96e727152d][b:96e727152d]Kolesari samo po dovoljenih poteh[/b:96e727152d]. Na poteh namenjenih pešcem in kolesarjem imajo pešci prednost. Po gozdovih, travnikih in drugih vrstah brezpotja se ne vozimo. Upoštevaj zapore poti (če nisi prepričan, vprašaj), izogni se prečenju privatnih zemljišč, zagotovi si dovoljenje, ko je to potrebno. Način kolesarjenja vpliva na odločitve in politiko lastnikov in upravljalcev zemljišč. [*:96e727152d][b:96e727152d]Kolesari brez puščanja sledi[/b:96e727152d]. Kolesari podlagi primerno. Razmočena podlaga se hitreje poškoduje. Ne zaviraj z blokiranim zadnjim kolesom. Uporabljaj obstoječe poti, ne delaj novih in ne delaj bližnjic. Kar si prinesel v naravo, odnesi tudi domov. [*:96e727152d][b:96e727152d]Nikoli ne plaši živali[/b:96e727152d]. Nenadna pojava, hiter gib, hrup, plaši živali. To lahko postane nevarno zate, za druge in živali. Živalim pusti dovolj prostora, da se lahko umaknejo. Bodi pozoren, ko pelješ mimo konja, in upoštevaj navodila jezdeca. Lese pusti take, kot si jih našel. [*:96e727152d][b:96e727152d]Obvladuj kolo[/b:96e727152d]. Upoštevaj hitrostne omejitve, priporočila in lastne sposobnosti. Neprevidnost lahko povzroči nesrečo. Za ovinki in mrtvimi koti vedno pričakuj ovire ali druge uporabnike. [*:96e727152d][b:96e727152d]Spoštuj ostale uporabnike.[/b:96e727152d] Ne plaši drugih, daj vedeti da prihajaš. Prijateljski pozdrav je zelo dobrodošel. Bodi uvideven: upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo, če je potrebno se umakni oz. sestopi s kolesa. Vedno ponudi pomoč kadar je to potrebno. Izbiraj manj obiskane poti. [*:96e727152d][b:96e727152d]Ture načrtuj vnaprej[/b:96e727152d]. Vedno moraš upoštevati v kakšnem stanju je tvoja oprema, kakšne so tvoje sposobnosti, kakšen je teren, kamor se odpravljaš, in se temu primerno pripravi. Bodi samozadosten, vzdržuj opremo, s seboj nosi potrebne zaloge živil, prvo pomoč in rezervno opremo (tehnična oprema, oblačila). Dobro izpeljana tura je v zadovoljstvo in ne v breme drugim. Vedno nosi čelado in drugo primerno zaščitno opremo.[/list:u:96e727152d]Samo s pozitivnim okoljevarstvenim odnosom in z družbeno odgovornostjo bomo lahko obdržali poti. [size=9:96e727152d][color=green:96e727152d]* Kot osnovo za pripravo Priporočil za turno kolesarstvo PZS smo uporabili Pravila kolesarstva Mednarodne gorsko kolesarske organizacije IMBA (International Mountain Bicycling Association).[/color:96e727152d][/size:96e727152d] [b:96e727152d]Iniciativna skupina za turno kolesarstvo pri PZS[/b:96e727152d] pripravil Franci RAZPET, 031-392927 ali franci.razpet@slo-kabel.si!

marfi: petek, 21. september 2007, ob 11.16 uri

Bi bil kdo tako dober, da bi naredil izbor zakonov, ki vplivajo na vsebino kodeksa in bi jih mogoče bilo v kateri točki dobro spremeniti/dopolniti oz. vložiti ustrezno pobudo za to, če se izkaže interes oz. neskladje kodeksa in želja z določenimi točkami? Širši seznam je [url=http://www.mountainwilderness.si/sl/zakoni-in-predpisi/zakoni-o-varstvu-okolja-in-ohranjanju-narave/]tukaj[/url]. Sam, recimo, "vidim" turne kolesarje predvsem na mulatjerah, ki so praviloma širše od enega metra, vendar nisem prepričan, če ni to moje videnje v nasprotju z nekaterimi zakoni vsaj na nekaterih področjih (Natura 2000, TNP, Zakon o gozdovih) itd. Želim namreč priti [b:53efe62366]do natančnejše definicije[/b:53efe62366] "nekaterih planinskih poti, primernih za turno kolesarjenje", omenjenih v kodeksu, ter definicije "turnokolesarskih poti". Zanima me tudi [b:53efe62366]označevanje takih poti[/b:53efe62366], če je to sploh potrebno, saj je dobro vedeti, ali lahko na poti pričakuješ tudi kolesarja, v bodočnosti pa mogoče tudi uporabnika invalidskega vozička na ročni pogon. Kako pa je s [b:53efe62366]kolesi s pomožnim motorjem[/b:53efe62366] in priklopnimi vozili za kolesa, ki so tudi v kategoriji koles? No, mogoče pa sem vse vzel preveč na široko in se kodeks dejansko omejuje le na obnašanje točno definiranih kolesarjev na prevoznih planinskih poteh.

Marijana & Marko: petek, 21. september 2007, ob 17.26 uri

Še ena pripomba na kodes, oziroma bolje na pravilnik, ki bo dovoljeval oziroma prepovedoval vožnjo s kolesom na določenih poteh. Gotovo bi bilo smiselno določene poti dovoliti samo za vožnjo navzgor. Recimo omenjena mulatjera Savica - Komna - Bogatinsko sedlo, za dol je midva takole po hitrem premisleku kar ne bi odprla za kolesarje, za gor pa brez najmanjšega dvoma. Pravzaprav bi bilo tole vse skupaj lahko zapisano tudi drugače: V čem je sploh smisel omejevati vožnjo navzgor s kolesom po katerikoli potki že. Kakšni so sploh argumenti proti: nikogar se ne ogroža (razen samega sebe), škode se ne dela, pravzaprav je za okolje podobno obremenilno kot hoja...

marfi: petek, 21. september 2007, ob 18.25 uri

Tole zadnje je zeeeeelo zanimivo razmišljanje.

joc53: petek, 21. september 2007, ob 23.06 uri

Marijana&Marko 9:45 Se strinjam, če bi se v tem trenutku držali vseh prepovedi, bi se lahko peljali le po gozdnih cestah širših od 3,5 m. Iniciativna skupina pri PZS in podoben organ pri OGK KZP se trudimo, da bi spremenili to neživljensko zakonodajo. Precej je tudi individualnega lobiranja, ki je tudi pomembno, kajti presenetljivo veliko poslancev turno kolesari, če že ne oni pa njihovi otroci. Gre pa trdo, ovire so predvsem v pogledih dela pohodnikov, med lovci in pri lastnikih zemljišč. Dosedanji bolj pičli uspehi: v zadnjem trenutku v procesu sprejemanja ZPP smo uspeli prepričati poslance, da se lahko posamezna planinska pot nameni dvojni rabi, torej hoji in kolesarjenju, če na to pristane skrbnik poti, to je planinsko društvo in lastnik. Kolikšen bo delež takšnih poti ? V začetku najbrž zelo majhen, toda čas zagotovo dela za nas, vse več planincev, tudi markacistov, zahaja v gore tudi s kolesom, pogledi se spreminjajo. Kaj pa vse ostale poti? Bili smo na Ministrstvih, pripravlja se novela znamenite uredbe, trudimo se, da bi bila bolj življenska. Sogovorniki nekako sprejemajo rezultate tujih raziskav, ki pravijo, da odgovoren turni kolesar ne naredi nič več škode kot pohodnik, osnovna ovira je znova in znova lastnina. Še moj osebni pogled: vozim tam, kjer ne povzročam škode, primerno strmini, podlagi, vremenskim razmeram, mojim sposobnostim. Boljši od mene lahko torej peljejo v zahtevnejših razmerah. Temu pravim načelo samoomejevanja, ki je v tujini poznano. Žal takšen pristop ne prepriča pravnikov na Ministrstvih, še manj nekatere lastnike. Vprašanje pa je tudi, če smo kot družba že zreli za tak pristop. Marfi 10:16 Pregled zakonov si podal že kar sam, izvleček tega, pomemben za turne kolesarje, pa kolikor vem ni še nihče objavil. Je pa o tem veliko napisanega na Tabli, predvsem v temi Nezakonitost in neustavnost uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?t=59362). Mulatjere so bile grajene za tovorjenje in vožnjo in če ni drugih zadržkov (npr. osrednje območje TNP) ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi smeli voziti po njih. O označevanju turno kolesarskih poti že teče debata na Komisiji za planinske poti, nismo pa še prišli prav daleč. Kakršnakoli vozila na motorni pogon na planinskih poteh seveda ne pridejo v poštev. Marijana&Marko 10:25 Pot nad Bovcem uradno ni več planinska pot, PD Bovec jo je odstopil za Kolesarski park. Zgrajena je z ustreznimi dovoljenji. Marijana&Marko 16:26 Se v celoti strinjam s prvim odstavkom, za dol pa je po mojem preveč obiskana. Seveda pa je enosmerno uporabo težko nadzorovati.

Marijana & Marko: ponedeljek, 24. september 2007, ob 10.44 uri

Pot nad Bovcem uradno ni več planinska pot, PD Bovec jo je odstopil za Kolesarski park. Zgrajena je z ustreznimi dovoljenji.
Kaj več bi znal o tej poti povedati IgorZ. Ampak, a niso na poti še vedno planinske markacije, kaj pa na novejših izdajah zemljevidov.

marfi: ponedeljek, 24. september 2007, ob 11.56 uri

Naj mi kdo pojasni, zakaj je na 8. izdaji Turistične karte Bovca iz leta 2004 spodnji del MTB proge označen kot sprehajalna pot B6, cela trasa pa kot navadna planinska pot v souporabi z oznako "Gorske kolesarske poti".

joc53: ponedeljek, 24. september 2007, ob 22.33 uri

Pripombe na vsebino zemljevidov so upravičene. Planinska založba, Komisija za pota in Geodetski zavod so v zadnjem času vzpostavili kar dobro sodelovanje, tako da bo upam v bodoče bolje. Èe bo vse po sreči bo v mesecu ali dveh mogoče videti vse planinske poti tudi na strežniku PZS, odprt bo tudi forum za pripombe. Računamo na vaše sodelovanje.

marfi: ponedeljek, 24. september 2007, ob 23.15 uri

Najbrž [url=http://www.geopedia.si/#T184_b2_x483479_y102619_s9]tole[/url], a, upam, v dopolnjeni in popravljeni izdaji, saj je obstoječa verzija precej pomanjkljiva in marsikje risana na pamet.

Marijana & Marko: torek, 25. september 2007, ob 8.42 uri

Luštna zadeva tale Geopedia! :D

dare_: sreda, 26. september 2007, ob 21.03 uri

V parlamentu je na ustreznem odboru v obravnavi (seja 04.10.): [url=http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=40&sm=k&q=gozdovih&mandate=-1&unid=PZ%7C7BB4F7C38BAC57E7C1257340003B6495] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih [/url] (ZG-B) - DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1603-IV; glej: 28. člen V 40. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Ne glede na določbo prvega odstavek tega člena sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta. (4) Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.«.

petersi: sreda, 26. september 2007, ob 22.41 uri

Mislim, da je povsem sprejemljiva rešitev, glede na prvotni predlog. Odlično. Potemtakem bo še bolj prišlo do izraza označevanje dvouporabniških planinskih poti in se bo dalo v dogovoru z lokalno skupnostjo in lastniki uredit TK poti. :lol:

joc53: četrtek, 27. september 2007, ob 10.06 uri

Rešitev je v redu, če bo mogoče na ta način označiti kot odprte za kolesarje hkrati vse poti na nekem območju (odprte oz. zaprte cone, označbe na meji cone). Èe pa bo treba označiti vsako posamezno pot bo pa dela čez glavo, stroškov pa tudi.

Marijana & Marko: četrtek, 27. september 2007, ob 10.16 uri

Veliko bolje bi bilo obratno, da se določene poti dajo na spisek kot zaprte, povsod drugod se da pa furati. A bi se to dalo vnesti v ZG. No saj, o tem ste gotovo že debatirali. Ta rešitev bi morala biti zapisana tudi v ZPP, pa vam je za bolj temeljito lobiranje in spreminjanje žal zmanjkalo časa. Škoda, ker zakona se dolgo časa ne bo spreminjalo, tako kot je (bila) tudi Uredba dolgotrajna...

dare_: četrtek, 27. september 2007, ob 11.26 uri

Prepričan sem, da se bomo dogovorili o načinu/obliki označevanja poti. Mogoče bi zakonu zadostila tabla z vrisanimi potmi na glavnem vstopu v določeno področje in markacija na začetku in koncu poti in na križiščih. Gozdarji imajo zelo dobro bazo gozdnih prometnic, tako da bi jo lahko vključili v bazo planinskih poti. Razmišljanje v smeri, da bi jih označevali kot pp je odveč.

igorz: četrtek, 27. september 2007, ob 11.59 uri

Tako kot ostali tudi sam z zanimanjem spremljam to področje, bil pa sem tudi nekako izzvan predvsem glede MTB park Kanin - Gozdec. Da bi nekoliko osvetlil eno prvih tovrstnih ponudb gorskega kolesarjenja oz. downhilla, vas seznanjam, da je dejansko idejo dala LTO v sodelovanju z ATC Kanin Bovec, pač glede na tovrsten trend turističnega povpraševanja in to v letu 2003. Tako je bil po predhodnem obvestilu našega PD in Zavoda za gozdove podan poziv za skrbnika kolesarske poti, ponudbo je dal Autdoor Freaks, ki je zatem pot tudi ustrezno uredil. Ogled je bil opravljen s strani inšp. za okolje, pripomb ni bilo, ves čas pri pripravi tega projekta so sodelovali: ZZG, PD Bovec, LD Bovec, ATC Kanin, LTO Bovec, obč. Bovec, MOP. Vsi smo se takrat strinjali, da je takšna ponudba dobrodošla seveda pa je potrebno slediti zakonodaji. Dejansko je navedena planinska pot zgubila svoj smisel z izgradnjo žičnice na Kanin, tako, da je bila zelo malo koriščena. Kljub temu je bilo dogovorjeno, da bo še vedno ostala tudi za uporabo pohodnikom, skrbnik pa ostaja že prej omenjen Audoor freaks. Ob izdaji turistične karte Bovca z okolico je tako še vedno vrisana tudi planinska pot, LTO pa je ta odsek uvrstil tudi med svoje pohodniške poti in jo označil z B6. Pot je vrisana tudi na karti Julijske Alpe - zahodni del. Pri izdaji prej omenjene karte Bovca pa je LTO nekoliko izzigral vpletene, ko je na omenjeni karti kot kolesarsko označil tudi planinsko pot od planine Krnica - Gošča - Plužna, za katero ni bilo nobenih dogovorov, še manj soglasja. Vsled temu je PD Bovec protestiralo pri LTO Bovec saj omenjeno pot samo tudi vzdržuje. Na to temo je veliko govora o poteh, ki bi bile lahko vozne, so vozne, v eno ali drugo smer in, ki se že uporabljajo za gorsko kolesarjenje, kot tudi o škodi, ki naj je dejansko s strani kolesarjev ne bi bilo oz. je le tolikšna, kot jo naredi pohodnik, s čimer pa se v celoti ne strinjam. Prav ničesar pa nisem zasledil o stroških in izvajalcu vzdrževanja. Tudi zakon o PP tega ne določa oz. so za skrbništvo planinskih poti zadolžena planinska društva. Vsled navedenega bi se bilo nujno potrebno dogovoriti tudi glede delitve stroškov vzdrževanja oz. kdo bo sploh financiral obnovo takih poti, ko bodo te poti dokončno izbrane, seveda po predhodnem soglasju matičnega PD, kot to določa zakon. Vedeti je namreč treba, da sedaj to delo opravljajo markacisti PZS prostovoljno, potrebna pa je nadelava podrtih mest, čiščenje, obrez vejevja, zavarovanje nevarnih mest in podobno. Vse navedeno pa zahteva tudi določena finančna sredstva, ker danes nihče več ne dela zastonj. Skratka problem ni samo v tem kako in kje se bi kolesarilo, kako bo temu ustrezno spremenjena in prilagojena zakonodaja, temveč predvsem v tem, kdo ba za te poti potem skrbel in kdo bo to financiral. Sedaj gre namreč denar za te namene predvsem iz blagajne PD, vsaj pri nas je tako.

joc53: četrtek, 27. september 2007, ob 13.32 uri

Igor, se opravičujem, menil sem, da je pot o kateri govoriš, črtana iz katastra planinskih poti. Torej je to pot za dvojno rabo, hojo in kolesarjenje. Glede na to, da gre tu za kolesarski park, ne pa za turno kolesarjenje (uporabljajo se kolesa za spust, s katerimi se praviloma dosegajo višje hitrosti), se mi takšna rešitev ne zdi najboljša. Predlagam, da se ob žičnicah, če gre za zahteven teren, vselej uredi 2 poti, eno za pohodnike in drugo za kolesarje. Dvojna raba je po mojem mnenju primerna v primeru pohodnikov in turnih kolesarjev na nezahtevnem terenu, ne pa v primeru pohodnikov in spustašev na zahtevnem terenu. Slednje utegne biti nevarno za ene in druge, primer: spust z Velike planine skozi Dolski graben.

igorz: četrtek, 27. september 2007, ob 14.24 uri

Glede na dejstvo, da kakšne posebne gneče na tej poti ni, je oboje zaenkrat sprejemljivo, je pa tudi res, da upravljalec navedenega poligona še vedno ni uredil hkratne uporabe za kolesarje in planince, kot je bilo naloženo pri ogledu s strani predstavnikov Zavoda za gozdove in upravljalca poligona, dne 18.6.2004. Takrat je bil podan tudi pogoj, da je potrebno poligon vnesti v občinske prostorske plane kot površino za dvonamensko rabo (gozd in rekreacijska dejavnost). S tem se bi kategorija gozda spremenila iz večnamenskega gozda v gozd s posebnim namenom, kar pomeni prilagoje gospodarjenje. Dajem še pojasnilo kaj pomeni "Prilagojeno gospodarjenje". To je: - izločitev gozda v območju kolesarskega poligona iz kategorije gospodarskih gozdov, - prenehanje gospodarske rabe (sečnje) gozda za cel čas delovanja poligona in, - v primeru izvajanja sanitarnih sečenj, je upravljalec poligona dolžan umakniti objekte in kriti morebitne povečane stroške sečnje. Določeno je še bilo, da mora upravljalec poligona preveriti, če ni to območje v območju Natura 2000, v kolikor je, mora pridobiti tudi mnenje naravovarstevene službe. Ali je bilo vse to kasneje tudi izvedeno mi ni znano. Res je, da gre v tem primeru za neke vrste turno kolesarski poligon, vendar mislim, da bistvene razlike ni tudi, če se to izvaja na planinski poti. Skratka, če se upošteva vse dejavnike, lastnike, upravljalce in končno tudi veljavno zakonodajo, stvar sploh ni tako preprosta, kot si nekateri laično razlagajo. Ker pa imamo državo kakršno pač imamo in s tem povezane službe, ki skrbijo za izvajanje oz. neizvajanje zakonov, pa predvidevam, da ni daleč čas, ko bo tudi na planinskih poteh takšna anarhija, kot je sedaj na Soči, ko v bistvu lahko vsak počne kar si zaželi. Tudi LTO je označevala svoje tematske poti brez določenih usklajevanj z drugimi uporabniki in tako postavljala zavajajoče obvestilne tablice, kar pa je najhuje, nevarnih mest na teh poteh sploh niso zavarovali (primer, pot, ki poteka po levem bregu Boke, gledano gor proti, v dveh letih dve smrtni žrtvi)

joc53: četrtek, 27. september 2007, ob 20.23 uri

Se dogovarjamo, markacisti PD Trzin, ki je skrbnik poti, člani KPP PZS in predstavniki žičnice Krvavec. Načrtujemo dve ločeni poti, stroške bo nosila žičnica, pričenja se trnova pot do papirjev. Želje žičničarjev in spustašev je potrebno razumeti, takšna ureditev pa je tudi v planinskem interesu, kajti če se ob žičnicah zgradijo proge za spust (se že gradijo: Bovec, Javornik, Marela) upravičeno pričakujemo, da spustaši ne bodo kršili ZPP in se vozili po planinskih poteh. Nekatere planinske poti bodo sčasoma sicer dvonamenske, torej namenjene hoji in turnemu kolesarjenju. To pa seveda ne pomeni, da se bo po njih lahko vozilo hitro, na način, kot vozijo spustaši. P.S. Da ne bo nesporazuma, spust je krasna športna panoga, toda ne sodi na planinske poti. Razvija naj se na za to urejenih progah, če se le da ob žičnicah, saj tako manj obremenjuje okolje, kot če se kolesarji navzgor vozijo z avtomobili.

marfi: petek, 28. september 2007, ob 14.59 uri

Kaj v zakonih in aktih pomeni izraz "gorsko kolo"? Definicije tega pojma nisem našel, se pa po vsej verjetnosti z mestnimi, treking, BMX, sobnimi in drugimi kolesi kljub 3. odstavku 19. člena [url=http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/65b73921699bad7dc1256616002db44a/c12563a400338836c1257302004ae43e?OpenDocument]ZPlanP[/url] ni dovoljeno voziti po poteh iz ministrovega izbora. V čigavi pristojnosti je ocenjevanje vrste kolesa? EDiT: umaknil dolgi link. Èe se ne prime, se ne prime. Ortelius in dare_, prosim vaju, da skrajšata objavljene linke. Poskrbimo za red sami, če že moderator ne opravlja svojega dela. EDiT2: hvala predramljenemu

Ortelius: četrtek, 4. oktober 2007, ob 0.08 uri

Sem o tem pojamral že na forumu "Delovanje foruma", pa ni nobenega odziva, zato se bom tukaj obrnil direktno na [i:def3468c75]Marfija[/i:def3468c75]. Torej: S takimi dolgimi črevi v URL naslovu postane tema popolnoma nečitljiva, saj se je ta stran v širino razvlekla prinližno trikratno. In z miško na drsniku je malo daljši prispevek na tako razvlečeni strani nemogoče brati. Zato prosim Marfija, da zgornji URL primerno skrajša, tako da bo stran spet normalno berljiva. Še bolje pa je, če se URL naslov skrije za primeren tekst. Predolgi linki, ki preprečijo ustrezen prelom vrstice so na forumu IMHO mnogo bolj moteči kot pa kričanje, ali celo dvojno kričanje. Hvala in brez zamere. Pa sorry za rahel off-topic.

marfi: četrtek, 4. oktober 2007, ob 0.31 uri

Predolgi linki, ki preprečijo ustrezen prelom vrstice so na forumu IMHO mnogo bolj moteči kot pa kričanje, ali celo dvojno kričanje.
Se popolnoma strinjam s tabo. Èe bi joc53 moderiral forum in ne bi ignoriral sporočil o predolgem linku v prvem sporočilu na tej strani, tudi moj link ne bi bil tako dolg.

Ortelius: četrtek, 4. oktober 2007, ob 9.20 uri

Èe bi joc53 moderiral forum in ne bi ignoriral sporočil o predolgem linku v prvem sporočilu na tej strani, tudi moj link ne bi bil tako dolg.
Mogoče. Ampak kolikor vem, imaš ti kot avtor zadevnega sporočila možnost svoje sporočilo spremeniti. Torej: popravi link v svojem sporočilu in je stvar urejena. To ti vzame maksimalno 30 sekund časa. Ali te mora joc53 kot moderator tega foruma pozvati, da to storiš?

Marijana & Marko: četrtek, 4. oktober 2007, ob 9.25 uri

Marfi, to so igrice za otroke. Skrajšaj URL in basta! :!: EDiT: hvala. :D

petersi: četrtek, 4. oktober 2007, ob 18.56 uri

mjav :lol:

barkley19: petek, 5. oktober 2007, ob 13.49 uri

Mene pa zanima kam naj bi spadali vzponi in spusti z vrhov okoli Selške doline predvsem iz Ratitovca, Blegoša in iz Porezna. Za vzpon si izberemo cesto ali vlako, za kar ne vidim problema ali težav z ostalimi uporabniki poti (predvsem planinci). Pri spustu pa lahko izberemo praktično vse planinske poti, ki so namenjene predvsem planincem. Do sedaj na omenjenih poteh še nismo naleteli na negodovanje planincev, obenem pa smo tudi prepričani da ne povzročamo praktično nikakršne škode za okolico (smo TK in ne DH ali FR). Torej se mi zastavlja vprašanje: ali je kolesarjenje na teh poteh legalno, ali vsaj moralno sprejemljivo ali nič od tega ? Sedaj se zanašamo na dejstva, da nikogar ne ogrožamo, ne delamo škode na poteh, dajemo prednost planincem, skratka vozimo po "priporočilih turnega kolesarstva" torej smatramo da je TK po teh poteh moralno sprejemljivo...???

Filip: petek, 5. oktober 2007, ob 14.30 uri

Za kolesarski spust s Prve ravni na Blegošu do Izgorca bi rekel, da je sporen iz prav vseh pogledov - moralnega, okoljevarstvenega, "planinskega" ... pa še nevaren je - po moje malo preveč. Za ostale poti ne bom govoril.

joc53: petek, 5. oktober 2007, ob 17.32 uri

Barkley19, [b:090171de02]odkar velja Zakon o planinskih poteh se po planinskih poteh[/b:090171de02], razen tistih, ki potekajo po cestah, [b:090171de02]ni dovoljeno voziti s kolesom[/b:090171de02]: Dva izvlečka iz 19. člena ZPP: [i:090171de02] Po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, ni dovoljena vožnja z gorskimi kolesi ...[/i:090171de02] [i:090171de02]Ne glede na določbe prejšnjega odstavka vožnja z vozili iz prejšnjega odstavka tudi ni dovoljena po planinskih poteh, ki potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, če je takšna vožnja prepovedana na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo ...[/i:090171de02] Za poti iz drugega izvlečka še vedno velja znamenita Uredba o vožnji v naravnem okolju , tako da se tudi po gozdnih in poljskih prometnicah ni dovoljeno voziti s kolesi. No, vse le ni tako črno. V Zakon o planinskih poteh je v zadnjem trenutku le posijal žarek občutka za realnost, v istem členu tudi piše: [i:090171de02]Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega odstavka vožnja z gorskimi kolesi dovoljena po planinski poti, ki jo določi minister, pristojen za šport, na predlog skrbnika planinske poti.[/i:090171de02] Kaj to praktično pomeni? Skrbnik poti, to je planinsko društvo, ki pot vzdržuje, lahko katerokoli izmed svojih poti nameni dvojni rabi, torej hoji in kolesarjenju, če to ni v nasprotju s predpisi o zaščiti določenih območij in najbrž tudi ob soglasju lastnika poti. Na nas planincih je torej, da se dogovorimo, kje se bo lahko tako hodilo kot kolesarilo. Odloča seveda večina, turni kolesarji smo zaenkrat v manjšini. Èas bo pokazal, kolikšna stopnja strpnosti in razumevanja je prisotna med nami. In zdaj še moj osebni pogled: vozim tam, kjer ne povzročam škode, primerno strmini, podlagi, vremenskim razmeram, mojim sposobnostim. Tehnično boljši od mene lahko, ne da bi povzročali škodo, peljejo v zahtevnejših razmerah. Izogibam se obljudenim potem. Temu pravim načelo samoomejevanja, ki je v tujini poznano. Žal takšen pristop ne prepriča pravnikov na Ministrstvih, še manj nekatere lastnike. Vprašanje pa je tudi, če smo kot družba že zreli zanj. Še mnenje stroke: v ZDA in Nemčiji so na uglednih univerzah izvedli nekaj obsežnih raziskav o vplivu različnih oblik rekreacije na poti. Izkazalo se je, da sta najmanj problematični obliki pohodništvo in turno kolesarjenje, nekoliko bolj tek in pohodništvo s palicami, zelo škodljive pa so vožnje z različnimi vrstami vozil na motorni pogon. To slednje je seveda več kot očitno v naših gozdovih, pri čemer je, če gre za lastnike, dovoljeno tako rekoč vse, po načelu "traktorska vlaka do vsake smreke".

nejcm: petek, 5. oktober 2007, ob 21.46 uri

Stanje družbe je pač tako, da preferira kurativo pred preventivo. In tudi turno kolesarstvo ni deležno izjeme. Kakorkoli, začeto delo Inciativne skupine za turno kolesarstvo pri PZS je več kot le pohvale vredno. Sam kot izrazit juristični laik, sem vesel, da so se v delo vključili ljudje, ki jim pravo ni tuja stvar in med vrsticami vidijo stvari, ki jih jaz in meni podobni spregledamo celo v mastnem tisku. Nekaj vprašanj v zvezi z novim zakonom pa se mi stalno poraja in mogoče bo kakšna misel vredna obravnave, pri pripravi etičnega kodeksa, hlajenja pregretih glav, izvajanja preventivnih ukrepov predvsem pa izvajanju pozitivne vzgoje zanamcev. Markova ideja od omejitvi določenih poti samo za vzpon je vsekakor zanimivo razmišljanje v pravo smer. Tudi ideja o popolni izločitvi kolesarjenja (spuščanja) po izrazito obljudenih poteh (predvsem v primeru, ko imamo na izbiro alternativne poti) je več kot na mestu. Tukaj bi veljalo vzeti za zgled ureditev, ki velja za kolesarjenje v okolici Gardskega jezera. Od tisoče kilometrov poti je prepovedanih le peščica in ta prepoved se nanaša na poti, ki vodijo v bližini plezališč, so zelo obljudene, potekajo po posebej zavarovanih območjih ali pa so izrazito izpostavljene t.i. »šatlarjem«. Pričakovati, da bo tako kritizirani (od nekaterih pač toplo sprejet) zakon izkoreninil izvirni greh za nastalo stanje bi bilo več kot naivno. Urejanje ali umirjanje trenutnega stanja bo verjetno dolgotrajno in bo zahtevalo precejšno mero potrpežljivosti. Problem niti ni povezan z uničevanjem planinskih poti, ki je tudi na podlagi tujih strokovnih analiz zanemarljivo in primerljivo z učinki uničevanja, ki ga povzročajo pohodniki .Sam menim, da je izvirni greh iskati v peščici ljudi, ki jim je spoštovanje splošne etike obnašanja v naravnem okolju povsem tuje. Divjaško kolesarjenje predvsem na spustih, neprimerno in nastopaško para-potopisje v rumenih medijih, nestrpnost do pohodnikov in ustrahovanju le-teh na zelo obljudenih poteh in to v najbolj neprimernih časovnih terminih so sprožili največ nelagodja v planinskih in gorniških krogih. Vse to lahko pripišemo le peščici, katerih dejanja pa so vrgla slabo luč nad večino, ki pač ni bila sposobna zaznati, da bo pot v smeri graditve pozitivne podobe turnega kolesarja bistveno bolj strma in dolgotrajna, kot je bila tista, ki nas je pripeljala tam kjer pač trenutno smo. Divjaštvo peščice razgretežev vsekakor nima prav nobene zveze z t.i. FR ali DH kolesarji, ki jih je na žalost v Sloveniji le za vzorec. Gre namreč za ljudi, ki jim ni kaj dosti mar za okolje na splošno. To divjaštvo se močno navezuje na t.i. »šatlanje« oz prevoz koles in kolesarjev z motornimi prevoznimi sredstvi na mesto začetka spusta. Tako dejavnost je po mojem potrebno popolnoma onemogočiti, razen tam, kjer so ustrezno urejeni MTB parki in tem podobni objekti, ki pa jih je v Sloveniji vsekakor premalo. Kot vidimo je največ konfliktov nastalo in nastaja ravno tam, kjer so idealni pogoji za to dejavnost (Èaven, Nanos, Krvavec, Blegoš, Velika planina in razni kuclji v okolici Ljubljane). Mogoče bi veljalo razmisliti tudi o časovni omejitvi kolesarjenja na določenih poteh, verjetno pa bila določitev takih režimov zelo zapleten postopek. Iniciativna skupina pa bi nekako morala izmisliti način animacije za vključitev turnih kolesarjev v obnovo in vzdrževanje obstoječih planinskih poti kot tudi oživljanju zapuščenih poti in mulatjer. Prepričan sem, da je med nami veliko ljudi, ki bi se z veseljem odzvali. Vsekakor izvedba ne bi bila ravno enostavna in bi morala vključevati povezavo z društvi, ki že skrbijo za posamezne poti, lastniki posameznih zemljišč kjer te poti potekajo, kot tudi stroko, ki bi skrbela za pravilno izvedbo del in preprečevala nepravilne posege v naravno okolje. Ni dvomiti, da bi s takimi aktivnostmi veliko pripomogli k izboljšanju podobe turnega kolesarstva tudi med najbolj kritičnimi planinci in gorniki istočasno pa dobili priložnost bolje razumeti koliko napora je potrebno vložiti v ohranjanje naravnega okolja.

barkley19: torek, 9. oktober 2007, ob 7.02 uri

Tale greben do Likarja je resnično popularen in zatorej ga kolesarji tudi večkrat vozimo, kar pomeni večjo prisotnost med planinci in s tem tudi kakšno negodovanje. Absolutno se strinjam z Markotom da je spust primeren za kolesarje, ob upoštevanju nekaterih dejavnikov : - na poti nisi sam in daj prednost planincem, v mokrem vremenu ne vozi tu, ker je prenevarno in še pot se lahko poškoduje, zadnji travnik ne vozi če trava ni pokošena ali je že suha, ter pelji po poti kolikor se le da, vozi zmerno da ne blokira zadnjega kolesa. Sam ne vidim v tem nič spornega in nič okolju neprijaznega. Je pa res da uredba o prepovedi vožnje drži. In to drži, kakor držijo tudi prometni predpisi o dovoljeni hitrosti na cesti, o dovoljevanju parkiranja, o treznosti za volanom........ In kdo od nas voznikov avtomobilov še ni peljal 20 ali 30 nad omejitvijo ????..... je kdo ??? --- in kdo od nas TK, še ni nikoli vozil po planinski poti, kjer je načeloma vožnja prepovedana --- je kdo ??? Prepričan sem da primerna vožnja ne škoduje nikomur, če tudi, le ta poteka po planinskih poteh.

Filip: torek, 9. oktober 2007, ob 7.17 uri

K barkley19evim navodilom in priporočilom bi dodal še naslednje: - ne pelji po grebenu dol, če se nisi ravno tam pripeljal gor, - navadi se razlikovati med travnikom in senožetjo.

joc53: torek, 9. oktober 2007, ob 8.02 uri

Iniciativna skupina pa bi nekako morala izmisliti način animacije za vključitev turnih kolesarjev v obnovo in vzdrževanje obstoječih planinskih poti kot tudi oživljanju zapuščenih poti in mulatjer. Prepričan sem, da je med nami veliko ljudi, ki bi se z veseljem odzvali. Vsekakor izvedba ne bi bila ravno enostavna in bi morala vključevati povezavo z društvi, ki že skrbijo za posamezne poti, lastniki posameznih zemljišč kjer te poti potekajo, kot tudi stroko, ki bi skrbela za pravilno izvedbo del in preprečevala nepravilne posege v naravno okolje. Ni dvomiti, da bi s takimi aktivnostmi veliko pripomogli k izboljšanju podobe turnega kolesarstva tudi med najbolj kritičnimi planinci in gorniki istočasno pa dobili priložnost bolje razumeti koliko napora je potrebno vložiti v ohranjanje naravnega okolja.
Nejcm, pritrjujem mnogim tvojim mislim. Ko pa gre za vzdrževanje poti, pa Zakon o planinskih poteh določa, da to delo lahko opravljajo le za to izšolani kadri, markacisti PZS. Seveda pa so tečaji za markaciste odprti za vse člane PZS, turni kolesarji so zagotovo dobrodošli. Najbrž pa ne bi bilo tudi nič narobe, če bi se ob večjih akcijah čiščenja planinskih poti v spomladanskem času markacistom pridružili tudi turni kolesarji. Ko bodo turni kolesarji v večji meri povezani v turno kolesarske skupine oz. odseke PD bo to tudi lažje organizirati. V dobro voljo mnogih kolesarjev pa ne dvomim. No, turni kolesarji pravzaprav že delamo na nadelavi planinskih poti, npr. v Tehnični ekipi PZS, ki skrbi za naše zavarovane poti, je vsaj tretjina turnih kolesarjev. Èisto osebno, jaz se čutim planinca, in to ne glede na to, ali grem v gore peš, z vrvjo, cepinom in derezami, s turnimi smučmi ali s kolesom. Vselej grem zato, da se sprostim, da se naužijem miru v naravi, da najdem čas za klepet s prijatelji, fotografirat. Motivi so isti, le načini gibanja so različni, primerno letnemu času, vremenu, razpoloženju, družbi.

joc53: torek, 9. oktober 2007, ob 8.57 uri

K barkley19evim navodilom in priporočilom bi dodal še naslednje: - ne pelji po grebenu dol, če se nisi ravno tam pripeljal gor,
Filip, vsaka planinska dejavnost ima svoje zakonitosti: - na Prisojnik grem peš po strmejši Jeseniški, navzdol pa po lažji Južni poti, - na Draški vrh se s smučmi vzpenjam v blagih ključih in izkoriščam konfiguracijo kont, da mi psi ne zdrsavajo, smučam pa direktno navzdol po "strehi" in potem po grapah proti Jezercem, - s kolesom peljem navzgor po manj strmi poti, takšni, ki jo še zmorem brez zdrsavanja zadnjega kolesa (obročnika), navzdol pa pogosto izberem strmejšo pot, spet takšno, kjer še lahko peljem, ne da bi kolesa drsela. Turni kolesarji smo pri vzponu povsem odvisni od prometnic, ki so delo človeka: cest, kolovozov, vlak, steza. Izven njih ne smemo in tudi ne želimo voziti (osnovno načelo turnega kolesarstva pravi: [b:ab95d2881c]kolesari brez puščanja sledi[/b:ab95d2881c]). Tudi glede naklona smo pri vzponu zelo omejeni, ko zadnje kolo zdrsne je vožnje konec (to ni motokros motor, kjer tedaj naviješ plin in se začne "veselica", žal pogosto tudi po planinskih poteh). Pri spustu je drugače, kolesa se kotalijo in v dobrih pogojih (teren, vlažnost) lahko izkušen turni kolesar brez puščanja sledi pelje po bistveno strmejši poti kot pri vzponu. Nobenega razloga torej ni, da bi peljali dol samo tam, kjer smo peljali gor, smer za vzpon in spust izbirajmo tako, da ne puščamo sledi.

barkley19: torek, 9. oktober 2007, ob 9.11 uri

Filip: Verjetno je to najbolj pomembno al je senožet al travnik, meni zelena s travo poraščena površina nad Likarjem bolj deluje kot travnik kot senožet, itak se je pa bv o takšnih stvareh pogovarjat ker ni v skladu z vsebino foruma. Je pa res da nismo šli po tej poti tudi gor. Smo šli po drugi planinski poti, mimo Leskovice.... A tam se sme? Večkrat srečamo na poteh planince in v 98 % se z vsemi zelo dobro razumemo, se pozdravimo, rečemo par besed se pa najde kdaj kakšen, ki mu to ni všeš, ljudje smo si pač različni. Pravi planinc bo tazumel tudi pravega turnega kolesarja.

Filip: torek, 9. oktober 2007, ob 9.18 uri

Ma saj razumem te zadeve o vzponih in spustih, malo sem se tudi hecal. Še vedno pa mislim, da je steza dol proti Likarju prestrma, da bi se bilo sploh možno peljati s kolesom po nji. Zadnjič me je prehitel en kolesar, ampak je na več delih moral sestopiti s kolesa - je to potem mar kakšen užitek, je to vožnja s kolesom? Verjetno pa je možno delati dolge serpentine po senožeti, ampak to je potem vožnja izven poti. In verjetno lahko izvedejo spust po stezi drzni odštekani downhillarji, ki jim je itak vseeno, kaj pustijo za seboj. Še malo OT: vprašaj ob priliki recimo Likarjeve, po domače Izgorčeve, kje imajo travnike in kje senožeti. Malo se ti bodo sicer smejali, ampak smeh je dober za zdravje, pravijo. Še ti se boš nazadnje smejal, obenem pa še nekaj novega naučil

barkley19: torek, 9. oktober 2007, ob 9.32 uri

Jaz se do Likarja ves čas peljem in nisem ne DH al FR pač pa čisto navaden TK. Nobenih ovinkov po "senožeti" ni treba delat in telovadit naokrog. Spust je pravi užitek. Zgleda da imamo v Selški dolini drugačne razlage travnikov in senožeti kot v Poljanski...... Naša dolina je bolj ozka in zato malo večji zaplati ravnice kjer raste trava pač rečemo travnik .... :)

joc53: torek, 9. oktober 2007, ob 9.47 uri

Še vedno pa mislim, da je steza dol proti Likarju prestrma, da bi se bilo sploh možno peljati s kolesom po nji. Zadnjič me je prehitel en kolesar, ampak je na več delih moral sestopiti s kolesa - je to potem mar kakšen užitek, je to vožnja s kolesom?
Filip, turni kolesarji gremo na težkih delih spusta pogosto kos poti peš. Ker ne želimo delati škode (če je Likarjev travnik/senožet vlažen) ali ker se bojimo, da bi sicer končali na urgenci KC (pogosto si rečem: fant, pamet v roke, Abraham je že mimo). To spada k stvari, je del tega športa (tudi turni smučarji včasih kakšen ozek del grape "preštamfamo" ali sestopimo peš s cepinom v roki). Èe pa je tega preveč, smo se pač ušteli in izbrali pretežak spust za svoje sposobnosti. Nič hudega, v gorah je lepo tudi peš ob kolesu.

Filip: torek, 9. oktober 2007, ob 9.55 uri

Barkley, potem pa čestitam za dobro obvladovanje kolesa. In če malo pomislim - seveda nisem jaz tisti, ki bi določal, kje se sme voziti s kolesom in kje ne, vsekakor pa se tam dol jaz ne bi upal. Glede poimenovanja zelenih površin - tudi v Poljanski dolini RAVNICAM rečemo travniki, znani so recimo Dolgi travniki med Brodemi in Zmincem. Èe je bolj nagnjeno, je to breg, strmim bregovom, ki se kosijo le enkrat letno (zadnja leta pa marsikje sploh ne), pa vsekakor rečemo senožeti. Èe bi jim rekli travniki, bi se nam še krave smejale. [size=10:c9d167a19e]Se opravičujem za off topic (nekateri so grozno ahtlih glede tega).[/size:c9d167a19e]

joc53: torek, 9. oktober 2007, ob 12.19 uri

Večkrat srečamo na poteh planince in v 98 % se z vsemi zelo dobro razumemo, se pozdravimo, rečemo par besed se pa najde kdaj kakšen, ki mu to ni všeš, ljudje smo si pač različni. Pravi planinc bo tazumel tudi pravega turnega kolesarja.
Lani sem se peljal po kolovozu od Rožnika mimo Anžiča (znan "ljubitelj" kolesarjev) na Osolnik v Loškem pogorju. Počasi sem se bližal veliki skupini planincev, ki so me pričeli glasno spodbujati (bravo, bravo) in se mi umikati na rob poti. Na vrhu so mi povedali, da so skupina zamejskih slovenskih in italijanskih planincev iz Trsta. Ista zgodba se je v nedeljo ponovila, ko sem peljal od koče slovenskih planincev iz Benečije Dom na Matajure na vrh Matajurja, tokrat je šlo večinoma za italijanske planince. Kot kaže italjanska cestno-kolesarska tradicija nekako prispeva tudi k zelo razumevajočemu odnosu Italjanov do turnih kolesarjev. Najboljši dokaz za to je zagotovo režim uporabe planinskih poti za turno kolesarjenje v okolici Gardskega jezera, Meki italjanskega turnega kolesarstva.

petersi: torek, 9. oktober 2007, ob 21.06 uri

Kako vozit in kje vozit bo vedno ostalo vprašanje, ker odgovora ni. ZPP je kolesarjenje po eni strani zelo omejil, po drugi strani pa dal možnost legalizacije. Zakon o gozdovih v tem trenutku zelo rigorozno prepoveduje tudi TK. Krivično... po moje neumno. Kakorkoli. Kje se bomo lahko vozili bo odvisno od nas, TK! Zato je prva naloga iniciativne skupine postavitev temeljev turnega kolesarstva - priporočil. Z vzornim obnašanjem - sprejemanjem in upoštevanjem priporočil bomo imeli tudi zaupanje planincev in posledično PD, ki bodo sploh pripravljena omogočiti kolesarjenje po PP. To bo zahtevno in dolgotrajno delo, toda tako pač je. Turno kolesarstvo je šele na začetku svoje poti, na voljo so zgledi iz tujine, izkušnje naših TK, izkušnje markacistov,... Prepričan sem, da s skupnimi močmi lahko najde svoje mesto v slovenskem planinstvu. Po moje je najboljše, če nisi prepričan ali nekje lahko pelješ ali ne, se takšnemu odseku izogni ali stopi s kolesa. Treba je vedet, da iti peš ob kolesu ni nič slabega.... celo kaže na zrelost TK.

barkley19: sreda, 10. oktober 2007, ob 6.54 uri

Ista zgodba se je v nedeljo ponovila, ko sem peljal od koče slovenskih planincev iz Benečije Dom na Matajure na vrh Matajurja, tokrat je šlo večinoma za italijanske planince.
Prejšnjo sredo smo bili tud mi na Matajurju in srečali kar nekaj planincev. BP -- popolno sožitje. Pri lovski koči smo srečali še enega italijanskega lovca, ki nam je ponudil celo vodo. Ko pa smo ob spustu na italijansko stran na eni od številnih poti malo zašli in se peljali dobesedno po dvorišču starejše hiše, nam je starejši par prijazno povedal kje naj nadaljujemo. Tako naj bi bilo povsod......

joc53: četrtek, 11. oktober 2007, ob 18.02 uri

Barkley, kot kaže ste šli po drugi poti kot mi, bi se dalo dobiti GPS sled ture ali pa turo vrisano na karto?

Tomaž: petek, 30. november 2007, ob 20.23 uri

Kaj zdaj? :lol: A ste že vsi pospravili kolesa, ali je še kje kakšen junak, kateremu mraz ne povzroča težav pri kolesarjenju? :P

joc53: petek, 30. november 2007, ob 21.04 uri

Ne, ne, pravkar se praskam za ušesi, kam bi jo mahnil jutri. Mika me Èaven (Stomaška), pa ne vem, če bo vreme zdržalo. Sezona za kolo je vse leto, smo pa kot ptice selivke, pozimi letimo za vikend v tople kraje (beri: Primorska).

Tomaž: petek, 30. november 2007, ob 21.59 uri

Mika me Èaven (Stomaška), pa ne vem, če bo vreme zdržalo.
Torej imaš v mislih celotno prečenje pogorja? Lepa, lepa... Ampak, zdaj ko si to omenil jaz spat ne bom mogel! :lol: :lol: Se beremo.

joc53: sobota, 1. december 2007, ob 22.36 uri

Tomaž, v mislih sem imel spust od Koče Antona Bavčerja v Stomaž, krasen spust v jesenskem času. No, končalo se je drugače, kolegi so me zvabili na turno smuko v Avstrijo, bilo je super, Julijci so z vra žareli daleč na jugu. Upam, da mi jo zima ne bo zagodla in pride tudi Èaven še na vrsto.

Tomaž: sobota, 1. december 2007, ob 22.59 uri

No, končalo se je drugače, kolegi so me zvabili na turno smuko v Avstrijo, bilo je super, Julijci so z vra žareli daleč na jugu.
No fajn Joc, kolegi že dobro vedo, kam te morajo zvabiti... :lol: