FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Irena: nedelja, 30. december 2007, ob 10.10 uri; ogledov: 0

Namenjeni smo bili sicer na Ojstrico, a kljub volji, je "meso slabo" :lol: . Spodaj je bil mraz, zgoraj pa cel dan beleščeče sonce. Namenili smo se čez Šraj pesek, skok pa je pokazal zobe . No, ledene... Prijatelj alpinist je napeljal nekaj m vrvi levo od njega, da je bilo dovolj varno tudi za naju, ki to nisva. Snega je tam malo, višina odeje pa narašča z vsakim metrom višine. Ko smo že spremenili cilj, je mene popadla želja , da bi se vzpeli po grapi proti Vežicam, a sta me fanta prepričala , da to morda ni dobra ideja v teh razmerah. Pa smo se spuščali nazaj po poledenelem grušču, kar je bil "adrenalinski dodatek" ture. Za prečenje pobočja je postala zimska oprema nujna, saj se kljub malo snega menjavajo ledeni predeli z deli, kjer smo krepko gazili. Priznam , ne vsi Povzpeli smo se direktno proti sedlu pod Lučkim dedcem in se po mehkem, predirajočem se snegu sprehodili do vrha. Prijatelja sta predlagala nadaljevanje okoli/mimo Vežice in Vršičev proti Presedljaju. Saj smer je dobra in jasna, a rušje in jame, pa sneg čez kolena res niso tisto kar bi si človek želel v drugi polovici ture . A prijatelj je suvereno opravil nalogo ratraka :!: in kmalu smo naleteli še na sledi, ki so nas dostavile na markirano pot proti Presedljaju. Sončni zahod smo občudovali s tega sedla in mehka rdeča svetloba je obarvala pokrajino. Resda smo morali kmalu nadeti svetilke , a snega je vsaj v zgornjem delu poti ravno dovolj za udobno hojo, ledeno pa tudi ni. In cel "dan za bogove" je poskrbel, da smo bili resnično zadovoljni.

Irena: nedelja, 30. december 2007, ob 10.10 uri

Namenjeni smo bili sicer na Ojstrico, a kljub volji, je "meso slabo" :lol: . Spodaj je bil mraz, zgoraj pa cel dan beleščeče sonce. Namenili smo se čez Šraj pesek, skok pa je pokazal zobe . No, ledene... Prijatelj alpinist je napeljal nekaj m vrvi levo od njega, da je bilo dovolj varno tudi za naju, ki to nisva. Snega je tam malo, višina odeje pa narašča z vsakim metrom višine. Ko smo že spremenili cilj, je mene popadla želja , da bi se vzpeli po grapi proti Vežicam, a sta me fanta prepričala , da to morda ni dobra ideja v teh razmerah. Pa smo se spuščali nazaj po poledenelem grušču, kar je bil "adrenalinski dodatek" ture. Za prečenje pobočja je postala zimska oprema nujna, saj se kljub malo snega menjavajo ledeni predeli z deli, kjer smo krepko gazili. Priznam , ne vsi Povzpeli smo se direktno proti sedlu pod Lučkim dedcem in se po mehkem, predirajočem se snegu sprehodili do vrha. Prijatelja sta predlagala nadaljevanje okoli/mimo Vežice in Vršičev proti Presedljaju. Saj smer je dobra in jasna, a rušje in jame, pa sneg čez kolena res niso tisto kar bi si človek želel v drugi polovici ture . A prijatelj je suvereno opravil nalogo ratraka :!: in kmalu smo naleteli še na sledi, ki so nas dostavile na markirano pot proti Presedljaju. Sončni zahod smo občudovali s tega sedla in mehka rdeča svetloba je obarvala pokrajino. Resda smo morali kmalu nadeti svetilke , a snega je vsaj v zgornjem delu poti ravno dovolj za udobno hojo, ledeno pa tudi ni. In cel "dan za bogove" je poskrbel, da smo bili resnično zadovoljni.