FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

joc53: sreda, 9. april 2008, ob 13.54 uri; ogledov: 0

V predlogu Zakona o TNP je kup prepovedi, v njih pa se dosledno pojavljajo skupaj motorna vozila in kolesa. Za avtorje zakona očitno oboji pomenijo enako grožnjo okolju. Povsem zgrešeno razmišljanje, okolje varujemo z javnim prevozom in z uporabo koles. Kdaj bodo naši vrli "varuhi narave" spoznali, da gremo turni kolesarji na turo iz doline, pohodniki pa z najvišjega parkirišča. Da ne bo nesporazuma, ne obsojam pohodnikov, kadar grem v gore peš se tudi sam pešačenju po makadamu v prahu mimovozečih avtomobilov izognem na enak način. Ponudite nam drugo možnost!

Noshone: petek, 4. april 2008, ob 14.47 uri

Ker v svoji diplomski nalogi raziskujem negativne vplive gorništva na naravno okolje Triglavskega narodnega parka, vas prav lepo pozivam, da posredujete svoje negativne izkušnje, ki ste jih doživeli v tamkajšnjih gorah ( kje, kdaj in kaj ste opazili -odlaganje smeti, raba stranski poti in posledična erozija, hrup, gneča, ogrožanje rastlinskih in živalski vrst itd...), ali pa preprosto izrazite svoje mnenje o temi. Moj cilj je ozavestiti probleme, pred katerimi si danes preveč zatiskamo oči in najti rešitve, ki bodo pripomogle k lepšemu jutri vseh nas.

primoza: petek, 4. april 2008, ob 17.09 uri

Hotela pri 7. jezerih in na Kredarici skupaj s prekomernim onesnaževanjem, ki spremlja (pre)komfortno bivanje.

Noshone: petek, 4. april 2008, ob 18.26 uri

prisrčna hvala

stefan1: petek, 4. april 2008, ob 20.27 uri

Negativno se lahko začne; kot videno danes: z (zapuščenim) kondomom na parkirišču v Planici :oops: : , pa do ovojnega papira od slastne in sladke malice pod Jalovcem :evil: . Bo pomlad pokazala kaj je še vse ostalo po pobočjih po turnosmučarski zimi-še sreča, da vsake toliko časa zapade kakšen dm snega. Tudi zima ni več, kot je nekoč bila, oziroma pomlad za njo. Tako da kar pogumno, predlagam da se poglobite v vplive na TNP tudi, oziroma, v zimskem času. :idea:. Sploh je bilo pa o tem že marsikaj na tem forumu že napisanega( za celo dipolomsko-samo vire bo treba navesti :D ). Pa ne preširoko :D , se bo zavleklo. Pozdrav, Štefan

slovan: ponedeljek, 7. april 2008, ob 19.29 uri

Eden od virov onesnaževanja je tudi cestni promet, ki ga vršimo gorniki, da se pripeljemo do izhodišča za turo. Torej čim smo z vžganim avtombilom na cesti znotraj območja TNP, že onesnažujemo zrak v TNP s toksičnimi emisijami. To pride v poštev za kar nekaj izhodišč: Pokljuka, Savica, Vrata, Blato, Vršič... Na splošno pa je moje mnenje, da bi bilo dobro razlikovati vire onesnaževanja glede na škodo, ki jo povzročajo v okolju. Tako da bi razdelil vire onesnaževanja vsaj na estetske in toksične. Odvržena piksna sicer estetsko onesnaži okolje, ne povzroči pa verjetno nekega onesnaženja vodnih virov s toksičnimi substancami.

El Tomzo: ponedeljek, 7. april 2008, ob 20.08 uri

Piksne so iz aluminija- ki pa s kakšnimi sadnimi kislinami tvori strupe ... Na žalost turni kolesarji ne moremo kaj posebno poročati. Bi bilo dobro, da bi v TNP omehčali zadeve do te mere, da bi tudi turni kolesarji bili "gorniki - s kolesi" torej v isti kategoriji kot "gorniki - s pohodnimi palicami"

Griha: torek, 8. april 2008, ob 11.35 uri

V zemljini skorji najdemo približno 9% aluminija v obliki rud, tako da same aluminijeve spojine niso škodljive za okolje. Težava elementarnega aluminija je zgolj v tem da se v določenem času površina oksidira v Al2O3.Ta tvori prevleko, ki je izredno obstojna in tako preprečuje nadaljne kemijske reakcije razgradnje. Sama pločevinka tako potrebuje več kot 50let da se pri povprečnih zunanjih vplivih razgradi. Èe bi aluminij zreagiral s sadnimi kislinami v "strupe", dvomim da bi lahko kupil sok v tetrapaku ali pa v pločevinki. Le najmočnejše kisline reagirajo z aluminijem. V tem primeru bi se tako strinjal s Slovanom. Estetsko onesnaženje je izredno odvratno, vendar je "nevidno" onesnaževanje (emisije promet) veliko bolj nevarno za naravno okolje TNP. Se je za zamisliti...ko se pripeljemo z avtom v Vrata ali čez Vršič le redkokoga zmoti kolona raznoraznih vozil...vsakogar pa zmoti papirček sredi ceste. Noshone:Priporočam ti da se v kopnem obdobju odpraviš na Pogačnikov dom na Kriških podih (srce TNP). Kakšnih 50 metrov(korakov) pod kočo (čez skalovje-pod zajlo tovorne žičnice) lahko vidiš brezno, napolnjeno z raznoraznim železjem. Ker se med drugim najde tudi velike konzerve, zgorele ostanke vzmetnic, lonce in drugo kramo, se da sklepati, da je to delo [b:8aaade6657]preteklih oskrbnikov koče[/b:8aaade6657]! :!: :!: Nisem imel fotoaparata, da bi fotkal, je pa stvar vredna javne objave. :!: Kar se tiče škodljivih plinov, bi morali ob prometnih cestah namestiti merilnike emisij. Ko se doseže letna kvota, se cesto preprosto zapre za osebna vozila in se dovoli le javni promet. Moje mnenje.

Noshone: torek, 8. april 2008, ob 15.26 uri

Hvala vsem, ki ste se vključiti v razpravo. Griha, hvala za mnenje in za poduk o aluminiju. Definitivno je potrebno vplive nekako razdeliti glede na posledice. Prva zadeva, s katero se sedaj ubadam je pojem pravega "gorništva", ki ga v enem izmed svojih pomembnejših del uokvirja dr. Strojin in ga predstavljajo gorniki kot ljubitelji narave in živali, domoljubi, esteti, ekološko osveščeni varuhi okolja, literati in fotografi, torej tisti s "pravim gorniškim srcem". Razmišljam, da bi bilo morda bolje celotno zadevo osredotočiti na "gorski turizem", saj so glede na vse, kar smo dosedaj skupaj ugotovili, morda gorski "turisti" tisti, ki napravijo največ škode. Se strinjate? p.s. "Juhuhuhu", danes sem po enem mesecu čakanja končno prejela mail z Ministrstva za okolje o tem, kdaj lahko pričakujemo sprejetje novega zakona o TNP. Citiram go. sekretarko mag. Jelko Kremesec Jevšenak:"Vlada RS je potrdila predlog Zakona o Triglavskem narodnem parku na seji dne 3. aprila 2008. Ker je treba opraviti še 60 dnevno javno obravnavo zadevni predlog zakona ne more biti sprejet pred julijem 2008, vprašanje pa je, če bo Državni zbor uspel pravočasno speljati celoten postopek." Hja, vprašanje je tudi, v kolikšni meri bom v moji nalogi s kritikami prizanesla naši vladi :-) lep pozdrav vsem in nadalje vabljeni k razpravljanju, razmišljanju... :-)

joc53: sreda, 9. april 2008, ob 13.54 uri

V predlogu Zakona o TNP je kup prepovedi, v njih pa se dosledno pojavljajo skupaj motorna vozila in kolesa. Za avtorje zakona očitno oboji pomenijo enako grožnjo okolju. Povsem zgrešeno razmišljanje, okolje varujemo z javnim prevozom in z uporabo koles. Kdaj bodo naši vrli "varuhi narave" spoznali, da gremo turni kolesarji na turo iz doline, pohodniki pa z najvišjega parkirišča. Da ne bo nesporazuma, ne obsojam pohodnikov, kadar grem v gore peš se tudi sam pešačenju po makadamu v prahu mimovozečih avtomobilov izognem na enak način. Ponudite nam drugo možnost!

jens: sobota, 19. april 2008, ob 12.11 uri

Lep pozdrav! Sicer se ne oglašam prav veliko na temle forumu, ampak tale debata me je pritegnila. Èe se osredotočim na tematiko pravega gorništva potem ugotavljam, da le-tega ni več ali pa se je močno skrčil na tistih nekaj območij in nekaj pravih ljubiteljev gora, ki skušajo v gorah najti neko prvobitnost in, če hočete, nek smisel in doživetje narave. Dokler bo osvojitev Triglava vseslovenski šport ljudi, ki se v svojem življenju niso povzpeli višje kot na lokalni hrib in bo njihov glavni smisel vzpona in hkrati cilj vso pot, kako se bo na vrhu prileglo tistih 6 piv, ki jih tovorijo s seboj, potem se bo tovrstno gorništvo spremenilo v vseljudsko veselico in rajanje (kar se včasih že dogaja). Žal. Pa da ne bo pomote, tudi meni paše spiti kako pivo, ampak po pameti in praviloma, ko je tura za menoj. Danes je obisk gora vsem dostopen. Vsak ima možnost si kupiti zadnji hit gorniške opreme, se zapeljati v vsako alpsko dolino, obuti najboljše čevlje in že se počuti planinca, gornika... In potem se v gorah tudi vedejo tako, kot da jih vse okoli nič ne briga, logično, če pa niso imeli prav veliko gorniških izkušenj. Zato se vam lahko zgodi, da ko po 10 urah hoje v gorah komaj čakate, da se boste malo spočili v koči, se okrepčali in šli po napornem dnevu ob pametni uri spat, vam bodo vrli wanna-be planinci veselo nažigali harmoniko do polnoči, seveda podprti z krepkimi količinami alkohola. Oskrbnik koče pa ne bo niti trznil in bo veselo imel šank odprt toliko časa, kolikor mu bodo obiskovalci pripravljeni plačevati za pijačo. K vragu s hišnim redom in s tišino ob 22.00! Množičen obisk gora tudi pomeni dodatno obremenjevanje okolja z odpadki, hrupom. Seveda se temu ne da izogniti, vendar se obiskovalci vse premalo zavedajo, da v gorah niso sami, da se pač odpadkov ne meče po tleh ali "skriva" pod kamenje, da dretje in jodlanje ni na mestu. Tukaj se veliko ne da narediti, vse je odvisno od posameznikove osveščenosti in vzgoje. Lahko sicer opozoriš folk, naj ne meče smeti naokoli, ampak je velika verjetnost, da v odgovor dobiš "zase se brigaj". Takšne so moje izkušnje. Upam da bo mnenje kaj pomagalo pri diplomi :)

Noshone: sobota, 19. april 2008, ob 13.38 uri

Hvala za mnenje :-) Vsi ukrepi za ohranjanje narave bi se morali začeti Z VZGOJO OTROK. :idea: Vse bi se moralo začeti s tem. Otrokom je potrebno od majhnih nog na lep, poljuden in nevsiljiv način vcepljati očutek za skrb, slidarnost, razumevanje, spoštovanje... Preveč pogosto namreč vidim, kako vse to izginja že v čisto običajnih situacijah. Uprava TNP-ja organizira predavanja, pa tržnice in delavnice......vendar do kod segajo njihova prizadevanja? Organizirajo tečaje za mlade nadzornike parka, stare od 13 do 14 let, ki prihajajo iz parka ali njegove neposredne okolice. Vse lepo in prav, ampak... Kaj niso tisti, ki se prijavijo na takšen tečaj že bolj ali manj izoblikovani, osveščeni ljubitelji narave in njeni varuhi, ki bodisi na svojo, ali pa voljo staršev, želijo svoje znanje nadgraditi in mu dati pečat? Pa vsi ostali novodobni najstniki iz preostalih "betonskih" predelov Slovenije, ki se v svoji odrasli dobi kje v gorah ( povzemam kar je zapisal jens) izživljajo s prekomernim pitjem in smetenjem, ter s tem od vseh najpogosteje pokažejo nezdrav odnos do narave? :x Spomnim se svojih šolskih dni v katerih ni bilo prostora za tovrstna predavanja. Ampak takrat se še ni veliko razmišljalo o posledicah prevelike popularizacije gora ali kako že?.... Ali si res že tako dolgo zatiskamo oči???? Tudi mlajša sestra, ki je na svet privekala deset let za mano ni bila deležna ozaveščanja v okviru šole. Morda pa naravovarstveni krik na pomoč ne seže do pedagoške sredine vzhodne Slovenije? Prav zaradi tega sem neskončno hvaležna svojim staršem, ki so to delo opravili namesto drugih. Mi podarili paleto vrednot...da spoštujem, cenim in ljubim to naravo. Zakaj si ne bi ljudje večkrat podarjali takšnih daril? lep pozdrav vsem

jens: sobota, 19. april 2008, ob 15.07 uri

Se strinjam s spodaj zapisanim, z eno razliko. Sploh niso vedno najstniki tisti, ki se ga napijajo v gorah, kočah ipd. V večini primerov, kot sem jaz imeli priložnost doživeti, so bili to kar lepo odrasli, zreli in kao odgovorni ljudje. No, a po videnem ni bilo ravno tako... Pa da ne bo pomote, to se ni dogajalo v kakih kočah tipa Šmarna gora, ki je bolj ali manj vsem dostopna. To je bilo v osrčju Julijcev. Skratka, odnos do okolja na splošno se prične z vzgojo. Èe ta odpove ostane osveščanje. Ampak dostikrat je res, da gre to bolj v smer prepričevanja že prepričanih. Tisti, ki tega odnosa nimajo so po mojem mnenju izgubljeni. Najbrž pa obstajajo tudi izjeme... Pač, romantično doživljanje neokrnjenega gorskega okolja se končalo z človekovim razvojem. Novi materiali, kvalitetna oprema, vsesplošna dostopnost omogoča obisk gora vsakomur, ki si to lahko privošči in ima vsaj malo volje za vzpon. lp

Mukica: ponedeljek, 21. april 2008, ob 14.37 uri

Ponavadi so razgrajači tisti,ki se enkrat letno spravijo v hribe ,bivši sindikalni turizem in po osvojitvi ture zaključijo z veselico. Briga jih za ostale,ki hodimo po hribih in se pridemo v kočo nahraniti in spočiti. Pa da ne bo pomote, tudi jaz kot mož z veseljem in užitkom spijeva kozarček piva po opravljeni turi ,vendar v mejah normale, kot večina planincev ki se zadržujejo po kočah z izjemo redkih zgoraj imenovanih. :oops:

eMZe: nedelja, 18. maj 2008, ob 20.57 uri

Najprej k "naravnim" procesom: S fosfati našopane krave v gorah naredijo več ekološke škode kot vsi iztrebki, izcedki in izpljunki gornikov skupaj. Zakaj? Ker jih dobijo iz doline, sicer ne bi preživele. Resda ne na najvišjih vrhovih, vsenaokrog pa. S tem se resno poruši kemijsko ravnotežje mikroelementov, rastline zbezljajo, ko pa krave umaknejo s paše ... crk. Sam raje stopim na kozervo kot na svež kravjek. Bencinski turisti: Pri istem številu obiskovalcev je optimalno, da se pripeljejo z avtobusom, malo manj, če z avtom, najmanj pa, če pridejo peš. Vzpon na Vršič iz Kranjske gore zahteva v avtu največ 1 liter bencina na osebo in pol ure švicanja. Peš zahteva vsaj dve uri in kar nekaj hrane. Pri hrani je sicer nekaj več ekološkega bremena puščenega v dolini (pridelava, izločanje), avto pa prdi prav tam. Množičnost: Èe smo v svoji lakomnosti posvinjali vse, bomo posvinjali tudi gore, pa čeprav v TNP. Èe se odpovemo množičnosti, mora nekdo odrejati, "kdo sme noter in kdo ne". Kriterij? Plačljivost? Ne se hecat. Protiukrep: Za najmasovnejše podvige bi se lahko uvedla plačljiva vožnja z dolinskega parkirišča (kdo ga že zgradi?) z javnim prevozom globoko pod vršace. A če se spomnim urejanja Planice... morda leta 2307. Trend: Na osebo še nikoli ni bilo odvrženih tako malo (estetskih) odpadkov kot zadnje desetletje. Celo skupna nesnaga menda upada. Spomnite se čistilne akcije izpod Kredarice -- največ je bilo GRADBENEGA MATERIALA. Imam na sumu tudi smučišča -- tam je šminkerija pozimi neskončno večja, "zavednosti" in podobne lastnosti pa bolj malomeščanske.

trinity: ponedeljek, 30. junij 2008, ob 11.25 uri

Da se še jaz čist en mal vključim...... se zelo strinjam z Jensom..... imaš popolnoma prav. Samo bi še nekaj pripomnila...pozabljaš na tiste wanabe pohodnike v japonkah in supergah :( Je pa tud stvar takšna; tisti ki redno zahajamo v naše gore se ponavadi ne napijemo, ker tako ali tako preveč zapravimo....ker smo pogosto v gorah............ tisti sindikalci pa gredo enkrat na leto...........pa si pač dajo duška!

sasogy: ponedeljek, 21. julij 2008, ob 13.15 uri

Definitivno so krave velik onesnaževalec. Sploh pa so naše alpe kar luknjaste tako, da vsa kravja svinjarija lepo pronica globoko v naše vire vode. Morda se bomo čez 50 let še tolkli po glavi, ko bo vode po dolinah bodisi zmanjkalo ali pa bo preveč onesnažena. Pa kako fino in ultimativno gorniško in v stiku z naravo in alpsko kulturo je papcat kislo mleko in sir na planinah. Glede dostopa z avtomobilom v najbolj odročne kotičke TNP bi bilo tudi vredno razmislit. Sem se ravno včeraj vrnil z Visokih tur. Tam moreš postiti avto na ene 8oo metrih, na vstopu v dolino. Potem se pa lahko s kombijem za 8EUR na osebo daš zapeljat do cca 1700m, potem samo peške. Za nazaj se kar splača, če se moreš še 4 ure domov cijazit. Pa ne tega razumet kot, da je v Avstriji vse super in odlično. Njihovi gorski hoteli (ne koče) so sigurno velik eko problem, čeprav si je zjutraj kar fino s toplo vodo zobe umit. Panoramski preleti Julijcev so mi tudi nekako sporni. Avioni so kar veliki onesnaževalci, pa hrupa je tudi kar nekaj.

Noshone: petek, 28. avgust 2009, ob 13.43 uri

Pozdravljeni ljubitelji gora! Vse, ki Vam ni vseeno za prihodnost naših gora, lepo prosim, da mi pošljete svoje komentarje in opažanja s svojih tur po Julijcih, oz. gorah Triglavskega narodnega parka [b:f40cc6cf53]v letošnji sezoni[/b:f40cc6cf53]. Sama sem bila 15.08. na Velem polju in moram reči, da sem na celotni poti iz Pokljuke do tja fotografirala le tri negativne vplive smetenja po gorah ( odpadne pločevinke in nekaj plastičnih embalaž), kar me je prijetno presenetilo. O gneči pa raje ne bi govorila, saj smo cel dan hodili v strnjeni koloni. Èe imate kakršnekoli [b:f40cc6cf53]foto dokaze[/b:f40cc6cf53] o povzročanju škode, smetenju, povzročanju hrupa s štirikolesniki in težkimi motorji, helikopterji, o pretirani gneči avtomobilov, o prepolnih parkiriščih ali parkiranju na neoznačenih mestih......torej o vsem, kar vas je na vaši poti "zmotilo" in naj bi ne spadalo v gore ( vključno z algami v Triglavskih jezerih) , mi lepo prosim pošljite na moj mail [b:f40cc6cf53]eva.noshone@gmail.com[/b:f40cc6cf53] fotografije bi, (v skladu z vašim dovoljenjem), kot dokazni material uporabila v svoji diplomski nalogi " Gorniška dejavnost v TNP-ju in njen vpliv na okolje" Hvala vam za pomoč pri nastajanju diplomske naloge, za vse komentarje, opažanja in fotografije! Lep pozdrav Eva

FRAN943: petek, 28. avgust 2009, ob 22.33 uri

Najprej samo vprašanje. Naslov: "Gorniška dejavnost v TNP-ju in njen vpliv na okolje" vključuje samo tiste ki se imajo za gornike ali tudi "navadne planince in turiste", ki so v naših gorah v večini in so tudi glavni povzročitelji škodljivih vplivov o katerih naj bi pisala v dipomski nalogi. Èe si pogledate debate na temo gorništva, boste ugotovili, da tisti ki se čutijo za gornike, skrbijo za čim manjši škodljivi vpliv njihove prisotnosti v gorskem okolju zato naj bi imela njihova dejavnost zanemarljiv vpliv na okolje. V TNP še posebej okoli Triglava in Dolini Triglavskih jezer so po mojem največji problem enkratni obiskovalci , za katre se trudijo oskrbiki koč , priročni bife na vrhu Triglava, lastniki helikopterjev ( vam pošljem sliko)in letal, ki vozijo turiste tik ob Aljževem stolpu, duhovniki z mašami na Kredarici, organizatorji množičnih pohodov in še bi lahko našteval. Za velik turistični obisk TNP so koče premalo opremljene z ustreznimi čistilnimi napravami in ostalo ekološko infrastrukturo. Planinska društva za te investicije nimajo dovolj sredstev, država pa s postopki za odobritev nepovratnih sredstev (tudi evropskih), tudi ne prispeva k hitrejšemu reševanju tega najbolj akutnega problema v naših gorah. Nadzorniki TNP pa vse te aktivnosti, ki so omejene tudi po še veljavnem zakonu o TNP, to mirno tolerirajo ali celo sodelujejo pri posameznih aktivnostih V kolikor želite dobiti več podatkov, vam priporočam, da za pomoč zaprosite Planinsko zvezo Slovenije. Vaša kvalitetna dipomska naloga bi bila lahko tudi v pomoč komisijam PZS, ki se ukvarjajo s področji, ki jin nameravate obdelati. Priporočil vam bi da razmislite tudi o naslovu svoje diplomske naloge, ki mora vključiti vse obiskovalce TNP.