FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

MarE69: ponedeljek, 27. september 2004, ob 21.09 uri; ogledov: 0

Mene pa zanima, kako gledate na hribolazne družine, ki z majhnimi otroki hodijo tudi malo višje od vsakodnevnih tur. Pri tem imam v mislih predvsem nošnjo otroka v nahrbtniku visoko v višave. Ali je to samo starševska muha ali ima lahko otrok res kaj od tega, da ves pokvečen pokonci spi, ko se pa zbudi pa ne more tekat naokrog, ker je prenevarno in bi kam padel? OK, priznam... tudi sam sem prenašal svoje tri mulce (enega še vedno, ker ima 2 leti in več kot dve uri hoje/drobencljanja ni za pričakovat), ampak ponavadi izbiramo take poti, da vsaj tričetrt poti lahko sam skače naokrog. Že z dvema smo tako začeli, tretji pa je na isti poti. Sedaj starejša z veseljem hodita, tudi celodnevne ture, pa bolj kot je zahtevno, raje imata. Srečujem pa nadebudne očke tudi nad 2000m po kakšnih skalah in zahtevnejših poteh, kjer vsaj za moje pojme nima majhen "mladič" kaj iskati. S tem da je zadaj v ruzaku po mojem ne bo nič prej in nič bolj vzljubil gora. Toliko samo iz mojih izkušenj. LP, M. http://tabla.xenya.si/gallery/view_album.php?set_albumName=album731

MarE69: ponedeljek, 27. september 2004, ob 21.09 uri

Mene pa zanima, kako gledate na hribolazne družine, ki z majhnimi otroki hodijo tudi malo višje od vsakodnevnih tur. Pri tem imam v mislih predvsem nošnjo otroka v nahrbtniku visoko v višave. Ali je to samo starševska muha ali ima lahko otrok res kaj od tega, da ves pokvečen pokonci spi, ko se pa zbudi pa ne more tekat naokrog, ker je prenevarno in bi kam padel? OK, priznam... tudi sam sem prenašal svoje tri mulce (enega še vedno, ker ima 2 leti in več kot dve uri hoje/drobencljanja ni za pričakovat), ampak ponavadi izbiramo take poti, da vsaj tričetrt poti lahko sam skače naokrog. Že z dvema smo tako začeli, tretji pa je na isti poti. Sedaj starejša z veseljem hodita, tudi celodnevne ture, pa bolj kot je zahtevno, raje imata. Srečujem pa nadebudne očke tudi nad 2000m po kakšnih skalah in zahtevnejših poteh, kjer vsaj za moje pojme nima majhen "mladič" kaj iskati. S tem da je zadaj v ruzaku po mojem ne bo nič prej in nič bolj vzljubil gora. Toliko samo iz mojih izkušenj. LP, M. http://tabla.xenya.si/gallery/view_album.php?set_albumName=album731

Gregor: ponedeljek, 27. september 2004, ob 23.36 uri

Jaz gledam tako nošenje v kontekstu cele družine, ki naj bi uživala skupaj vsaj v prostem času, če že med delovniki živi vsak zase. Vsekakor je lepše nositi nahrbtnik z najmlajšim članom, kot pa da nekdo ostane doma ali pa da se otroka daje babicam. Glede pomislekov o zahtevnosti ture: zakaj pa ne v visokogorje, če je ata sposoben nosit nahrbtnik in je vreme primerno? Oziroma, če imaš še kakšnega večjega mulca, je že skoraj nujno izbrat dovolj atraktivno turo, ker mu bo izlet v park čisto brez veze in bo samo nagajal.

Mitja: ponedeljek, 27. september 2004, ob 23.51 uri

Vprašanje, če je smiselno hoditi/plezati z otrokom v nahrbtniku po poteh, kjer je že za našo varnost potrebna čelada. Sam se ne spomnim, da bi kdaj na zavarovanih plezalnih poteh ali na poteh, kjer pretijo nevarnosti (padajoče kamenje, strma snežišča) videl malčka v nahrbtniku. Po mojem mnenju bi s takim početjem ne ogrožali le otrokove, temveč tudi lastno varnost.

Gregor: torek, 28. september 2004, ob 1.16 uri

Krušljive zadeve definitivno odpadejo, ker lahko padajoče kamenje otroka poškoduje še bolj kot odraslega (pa četudi mu daš čelado na glavo). Ostale težave pa so odvisne od pripravljenosti "šerpe". Èe je ata v mladosti preplezal pol Alp in si mama želi na Triglav, se bo verjetno brez problemov z mulčkom v nahrbtniku sprehodil po grebenu od Kredarice do vrha. Nekdo drug si bo izbral Viševnik, tretjemu pa se bo zdel zahteven cilj Velika Planina.

xmovc: torek, 28. september 2004, ob 8.57 uri

Ponavadi gre sedemletni sin z menoj (no pa tudi žena in šestletna hči). Koga čakamo je verjetno odveč povedati :lol: . Tudi onadva tem raje hodita, čim težje je. Vendar pa je to obratno sorazmerno z mojimi živci. Zato me zanima, če otroke npr. po poteh kot je bornova na Preval, preko Zelenice na Begunjščico....varujete. Kako? kljub temu, da (po naših merilih) ne gre za zahtevno pot, pa je na nekaterih mestih napačen korak lahko usoden. Druga stvar je način varovanja, saj je drugače, če sta navezana dva odrasla, kot pa en z enim ali dvema otrokoma. Napaka odraslega je v drugem primeru nedopustna, saj je otrok ne more popraviti. Verjetno je tamale najbolje vtakniti v kakšen plezalni vrtec, samo kaj ko nobenemu zviranje po (umetni) plezalni steni ne diši. Èe kdo ve za kaj takšnega se priporočam.

primoza: torek, 28. september 2004, ob 20.39 uri

Še pred tremi leti smo bili z njo na Grintavcu, Storžiču, Debeli peči itd, ko je imela 10 mesecevna Triglavu, zdaj pa (3,5l) že samostojno pride na Viševnik. Èe družina prej zahaja v hribe je logično da se gre tudi z vozičkom, nato z nahrbtnikom itd.

Anonymous: torek, 28. september 2004, ob 21.56 uri

Ko sem lansko leto reševala pisni del testov iz prve pomoči pri GRS, mi nekako ni šlo v kontekst vprašanje : Kako oskrbiš- pomagaš porodnici in novorojenčku v gorah ? Materi treh otrok nekako ni šlo v račun kaj naj bi za zla boga počele nosečnice v gorah. Svojih otrok do dopolnjenega 5 leta nisem nosila in vodila na nobene planinske pohode. Več kot dovolj je bilo izletniških poti po ravninah. Nikoli nisem tvegala smučanja ali hoje v strmino z nahrbtnikom v katerem bi bil dojenček. Seveda tudi nisem hodila v hribe v visoki nosečnosti. Zakaj ne ? Enostavno mi ni padlo niti na pamet, da bi izpostavljala nevarnosti otroka, zaradi svojih užitkov. Dojenčki imajo bistveno slabšo termoregulacijo, zato hitreje pride do podhladitve ali pregretja njihovega telesa, ki v nahrbtniku povsem miruje, medtem ko se nosač poti. Da ne omenjam morebitnega padca nosača. Glede na testno vprašanje in na mnenja udeležencev foruma ugotavljam da sem definitivno konzervativna in brez sodobnih pogledov na koristno preživljanje prostega časa s svojo družino. LP Ana !

Tomaž: torek, 28. september 2004, ob 22.46 uri

Načeloma sem proti temu, da se z majhnimi otroki hodi v visokogorje; pač odvisno od staršev! Naj hodijo lažje ture kot so Viševnik, Èeška koča ipd. in naj se ne izpostavljajo nevarnostim. Nikoli ne bom pozabil, ko sem dve leti nazaj sestopal iz Triglava na Kredarico- ko sem videl dve družine z majhnimi otroci, ki so se vzpenjali, starši so bili v nizkih pohodnih čevljih, otroci v športnih copatih in starši so otroke držali samo za roke, bili so brez čelad, opreme...Èe so že sami starši tako neodgovorni, pa naj vsaj za otroke poskrbijo! Potem pa govorimo o varnosti v gorah!

primoza: sreda, 29. september 2004, ob 21.11 uri

Zakaj ne ? Enostavno mi ni padlo niti na pamet, da bi izpostavljala nevarnosti otroka, zaradi svojih užitkov. Dojenčki imajo bistveno slabšo termoregulacijo, zato hitreje pride do podhladitve ali pregretja njihovega telesa, ki v nahrbtniku povsem miruje, LP Ana !
Nekaj resnice je morda v tem, vendar pa je za tistega, ki misli, da bo po hribih padal, bolje da ostane v dolini. Tisto o termoregulaciji drži, vendar pa je zadeva povsem obvladljiva s periodičnimi postanki. Je pa seveda odgovornost na starših, vendar pa je malo smešno reči, če grem sam, bom pa lahko manj? odgovoren.

pismo1: sreda, 29. september 2004, ob 21.19 uri

Se strinjam z Ano. Po moje naj mali otroci izkušajo male nevarnosti (užitki so prav tako veliki). Sam grem z 6 letno hčerjo na Èeško kočo, Kočo na Loki, Boskovec itd. Dovolj lepo, dovolj dolgo, tudi nekaj večjih kamnov za premagovanje. Seveda pa vsak ve za sebe.Da le otroci tudi uživajo in da se nikomur nič ne zgodi. Varen korak otrokom LP ROK

primoza: sreda, 29. september 2004, ob 21.24 uri

Ko sem lansko leto reševala pisni del testov iz prve pomoči pri GRS, mi nekako ni šlo v kontekst vprašanje : Kako oskrbiš- pomagaš porodnici in novorojenčku v gorah ? Materi treh otrok nekako ni šlo v račun kaj naj bi za zla boga počele nosečnice v gorah.
Izkušnje imam le iz druge roke, žena je pri prvi nosečnosti bila na 15 2000-akih, bolj tistih pokljuških z nizko višinsko razliko. Malo hecno se mi zdi vaše razmišljanje, ker je za nekoga, ki se intenzivno ukvarja z določenim športom precej nesmiselno to stvar popolnoma prekiniti. Seveda pa so potrebne adaptacije: počasen vzpon brez nošnje nahrbtnika (šerpa jaz), počitki, poslušanje telesa, dovolj tekočine. Seveda pa so bile prej običajne njene dnevne ture: Dolga njiva-greben Košute-Kofce-Dolga njiva Savica-Vratca-Peski-Krn-Krsnko jezero-Vratca-Savica Vrata-Škrlatica-Dolkova špica-Križ-Stenar-B.Gamsovec-Vrata itd. Se pravi, da potem noseč že prideš brez težav čez kakih 800 m vzpona.