FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mirok1: sreda, 30. april 2008, ob 13. uri; ogledov: 0

Ker je bilo šele sredi dneva, se odločiva da skočiva še na en vrh katerega sva gledala z vrha Monte Resta. S prelaza se zapeljeva v dolino in kmalu levo navzgor do vasi Lumas in še malo naprej. Parkirava pod zadnjo domačijo ob cesti. Pot nadaljujeva kar čez dvorišče, kjer naju z glasnim laježem pozdravijo štirje psi. Greva naprej čez široko sleme, ki je poraslo z grmičevjem, malinami, redkim drevjem, na začetku je veliko divjih češenj, katere pravkar cvetijo in pa čudovite preproge cvetočega encijana. Nad zadnjimi razpadajočimi hišami je križišče poti. Po poti številka 239 se povzpneva še malo navzgor do bližnjega sedelca, od koder je lep razgled na glavnino Karnijskih Predalp. Še malo v desno do najvišje točke, vendar pravega razgleda, kljub kar nekaj požaganega drevja ni. Še kamenček za spomin in povratek po isti poti v dolino. Za razliko od hladnega jutra je bilo popoldne že prav vroče. Po dolgem deževju, se je tak čudovit dan prav prilegel. Popoln mir in samota v tišini gorskega sveta. Pa čimveč prvomajskih užitkov, midva morava tako na šiht. Lp!

mirok1: sreda, 30. april 2008, ob 13. uri

Ker je bilo šele sredi dneva, se odločiva da skočiva še na en vrh katerega sva gledala z vrha Monte Resta. S prelaza se zapeljeva v dolino in kmalu levo navzgor do vasi Lumas in še malo naprej. Parkirava pod zadnjo domačijo ob cesti. Pot nadaljujeva kar čez dvorišče, kjer naju z glasnim laježem pozdravijo štirje psi. Greva naprej čez široko sleme, ki je poraslo z grmičevjem, malinami, redkim drevjem, na začetku je veliko divjih češenj, katere pravkar cvetijo in pa čudovite preproge cvetočega encijana. Nad zadnjimi razpadajočimi hišami je križišče poti. Po poti številka 239 se povzpneva še malo navzgor do bližnjega sedelca, od koder je lep razgled na glavnino Karnijskih Predalp. Še malo v desno do najvišje točke, vendar pravega razgleda, kljub kar nekaj požaganega drevja ni. Še kamenček za spomin in povratek po isti poti v dolino. Za razliko od hladnega jutra je bilo popoldne že prav vroče. Po dolgem deževju, se je tak čudovit dan prav prilegel. Popoln mir in samota v tišini gorskega sveta. Pa čimveč prvomajskih užitkov, midva morava tako na šiht. Lp!