FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mirok1: nedelja, 11. maj 2008, ob 20.23 uri; ogledov: 0

S Trbiža naprej do Moggia v dolino Val Aupa do vasice Grauzaria. Parkiram nad vasjo in ob šesti uri zjutraj nadaljujem pot po asfaltirani cestici navzgor. Pot je označena s številko 418, vendar so oznake na začetku bolj redke. Po približno petnajstih minutah se na levo odcepi bližnjica in tudi oznake so bolj pogoste. Grem mimo nekdanjih vasic Baduiz in Borgo di Mezzo. V slednji dva očanca že navsezgodaj obdeljujeta skromni njivici, na bližnjem travniku pa se pasejo štirje oslički, kateri me pozdravijo z glasnim riganjem. Pot gre skozi gozd naprej do naselja Morolz na višini 855m, nato pa se začne strmo spuščati. Precejšen del so jo obnovili in tudi zbetonirali. Kar precej sem se spustil saj je vasica Moggessa na višini 530m. Obrnem se na desno in sedaj sledim oznakam poti št.419. Še se spustim 150m in že sem pri potoku Glagno. Pot nadaljujem desno navzgor. Brv ob steni je obnovljena in prijetna mulatjera me pelje naprej. Kmalu preko dveh betonskih lokov zavijem na levo stran. Pot je udobno speljana nad strugo potoka in še enkrat čez podoben lok na drugo stran. Privoščim si malico. Èez čas pa grem po čisto tapravem mostu spet na desno stran . Na mosto sta letnici 1880 in 1917. Malo naprej je opuščena planina Model . Ena hišica na njej je obnovljena. Kmalu za planino še zadnjič čez potok, po novem mostu. Pot sedaj pelje samo še navzgor, speljana je odlično. Hitro pridobivam na višini in ob izhodu iz gozda pridem v ruševnat in skrotast teren. Pojavi se že prvi sneg in z vsakim korakom ga je več. Ne predira se preveč. Po šestih urah sem na škrbini Nuviernulis, to je najvišja točka poti. Skočim še na bližnjo skalno vzpetino desno nad škrbino. Razgled je dober, predvsem na Sernio in pa navzdol v dolino. S škrbine se spustim na severno stran do sedla Foran de la Gjaline. Snega je še veliko in tudi predira se bolj. Po slabi uri sem pri koči Grauzaria. Je obnovljena. Malo se vsedem in pogledam navzgor. Dobro se vidi grapa do škrbine Portonat in prav po tej grapi smo s prijatelji smučali pred petindvajsetimi leti, po povratku z Crete Grauzarie. To je bil takrat naš prvi vrh v Karniji. Uf kako čas hitro beži. Od koče se spustim v dolino Aupe, vmes dvakrat zagrmi in vlije se dež. Pomladanska nevihta. Malo vedrim pod košatim borovcem in še štiri kilometre asfalta in že sem v vasi Grauzaria. Enajst ur je trajalo. Še enkrat več doživel sem velik dan in malo podoživel spomine. Daleč proč od ljudskih množic, sam z svojimi spomini. Lp!

mirok1: nedelja, 11. maj 2008, ob 20.23 uri

S Trbiža naprej do Moggia v dolino Val Aupa do vasice Grauzaria. Parkiram nad vasjo in ob šesti uri zjutraj nadaljujem pot po asfaltirani cestici navzgor. Pot je označena s številko 418, vendar so oznake na začetku bolj redke. Po približno petnajstih minutah se na levo odcepi bližnjica in tudi oznake so bolj pogoste. Grem mimo nekdanjih vasic Baduiz in Borgo di Mezzo. V slednji dva očanca že navsezgodaj obdeljujeta skromni njivici, na bližnjem travniku pa se pasejo štirje oslički, kateri me pozdravijo z glasnim riganjem. Pot gre skozi gozd naprej do naselja Morolz na višini 855m, nato pa se začne strmo spuščati. Precejšen del so jo obnovili in tudi zbetonirali. Kar precej sem se spustil saj je vasica Moggessa na višini 530m. Obrnem se na desno in sedaj sledim oznakam poti št.419. Še se spustim 150m in že sem pri potoku Glagno. Pot nadaljujem desno navzgor. Brv ob steni je obnovljena in prijetna mulatjera me pelje naprej. Kmalu preko dveh betonskih lokov zavijem na levo stran. Pot je udobno speljana nad strugo potoka in še enkrat čez podoben lok na drugo stran. Privoščim si malico. Èez čas pa grem po čisto tapravem mostu spet na desno stran . Na mosto sta letnici 1880 in 1917. Malo naprej je opuščena planina Model . Ena hišica na njej je obnovljena. Kmalu za planino še zadnjič čez potok, po novem mostu. Pot sedaj pelje samo še navzgor, speljana je odlično. Hitro pridobivam na višini in ob izhodu iz gozda pridem v ruševnat in skrotast teren. Pojavi se že prvi sneg in z vsakim korakom ga je več. Ne predira se preveč. Po šestih urah sem na škrbini Nuviernulis, to je najvišja točka poti. Skočim še na bližnjo skalno vzpetino desno nad škrbino. Razgled je dober, predvsem na Sernio in pa navzdol v dolino. S škrbine se spustim na severno stran do sedla Foran de la Gjaline. Snega je še veliko in tudi predira se bolj. Po slabi uri sem pri koči Grauzaria. Je obnovljena. Malo se vsedem in pogledam navzgor. Dobro se vidi grapa do škrbine Portonat in prav po tej grapi smo s prijatelji smučali pred petindvajsetimi leti, po povratku z Crete Grauzarie. To je bil takrat naš prvi vrh v Karniji. Uf kako čas hitro beži. Od koče se spustim v dolino Aupe, vmes dvakrat zagrmi in vlije se dež. Pomladanska nevihta. Malo vedrim pod košatim borovcem in še štiri kilometre asfalta in že sem v vasi Grauzaria. Enajst ur je trajalo. Še enkrat več doživel sem velik dan in malo podoživel spomine. Daleč proč od ljudskih množic, sam z svojimi spomini. Lp!