FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mirok1: sreda, 11. junij 2008, ob 17.21 uri; ogledov: 0

Iz Ovara do Comegliansa v dolini Canale di Gorto, po kateri gre cesta naprej v Sappado. Poiščem odcep za Mieli in naprej še skozi dve vasi . V zadnji Taulisu zavijem levo navzgor po čudoviti asfaltirani cestici proti planinam. Na ostrem levem ovinku na višini 1627m parkiram na desni strani. Tukaj vodi bližnjica do višine 1950m nad planino Casera Chiadenis z oznako št. 151. Grem čez pašnike navzgor. Toliko encijanov in pogačic še nisem videl. Navzdol pa teče živahen potoček, vmes je celo manjši slapek. Po petdesetih minutah dosežem cesto in od tam grem gor in nekoliko v levo po grebenu na vrh, kjer me pozdravi križ. Razgled je enkraten. Povratek pa je druga zgodba, do ceste vse v redu, malo pod planino dvakrat zagrmi, kar naenkrat se pripodijo črni oblaki, ne vem kje so se vzeli, vsuje se sodra in vlije dež. Moker sem bil, kot cucek. V Comegliansu, pa me pozdravi sonce. V ta konec se kmalu vrnem, ko bo na planini živina in da še prečim greben proti vzhodu do Monte Pezzacula in si seveda priščim kakšen dober sir. Ker pa je v naslednjih dneh napovedano slabo vreme, bom čez štiri ure skočil v Afriko. Pa en Lp in čim manj dežja Miro.

mirok1: sreda, 11. junij 2008, ob 17.21 uri

Iz Ovara do Comegliansa v dolini Canale di Gorto, po kateri gre cesta naprej v Sappado. Poiščem odcep za Mieli in naprej še skozi dve vasi . V zadnji Taulisu zavijem levo navzgor po čudoviti asfaltirani cestici proti planinam. Na ostrem levem ovinku na višini 1627m parkiram na desni strani. Tukaj vodi bližnjica do višine 1950m nad planino Casera Chiadenis z oznako št. 151. Grem čez pašnike navzgor. Toliko encijanov in pogačic še nisem videl. Navzdol pa teče živahen potoček, vmes je celo manjši slapek. Po petdesetih minutah dosežem cesto in od tam grem gor in nekoliko v levo po grebenu na vrh, kjer me pozdravi križ. Razgled je enkraten. Povratek pa je druga zgodba, do ceste vse v redu, malo pod planino dvakrat zagrmi, kar naenkrat se pripodijo črni oblaki, ne vem kje so se vzeli, vsuje se sodra in vlije dež. Moker sem bil, kot cucek. V Comegliansu, pa me pozdravi sonce. V ta konec se kmalu vrnem, ko bo na planini živina in da še prečim greben proti vzhodu do Monte Pezzacula in si seveda priščim kakšen dober sir. Ker pa je v naslednjih dneh napovedano slabo vreme, bom čez štiri ure skočil v Afriko. Pa en Lp in čim manj dežja Miro.

mcotar: petek, 20. junij 2008, ob 17.22 uri

Monte Crostis je zanimiv tudi pozimi oziroma v zimskih razmerah.Ko sva bila midva tam konec aprila, je bilo potrebno parkirati avto kar precej nizko.Ker sva bila dovolj zgodnja je bilo napredovanje z derezami od planine dalje kar hitro.V povratku - bil je namreč lep sončen dan, pa so bile seveda na vrsti krplje.Srečala nekaj turnih smučarjev, ki so kar vriskali ob spustu proti dolini. pa lep (skorajda) poletni pozdrav še to : ja, midva sva tista z Pieltinisa Miranda

mirok1: sobota, 28. junij 2008, ob 15.59 uri

Po povratku iz Piavskih Dolomitov sem si zaželel še sira na planini Chiadinis. Tokrat sem se pripeljal kar na višino 1950 m. Toda na planini ni bilo še nikogar, tudi živine ne. Ker je bila že skoraj tema sem prespal kar v avtu. Ponoči je bila nevihta. Zjutraj ob šestih sem šel spet na vrh Crostisa, toda po petih minutah na vrhu se spet pripodijo megle in s turo po grebenu spet ni bilo nič. Vrnem se nazaj do avta in ko se peljem nazaj v Comeglians srečam prvi kamion kateri pelje živino na planino. Sir kupim kar spodaj v mlekarni, cena je ista kot pri nas, samo je veliko bolj kvaliteten. In ko me pri Tolmezzu ujame na cesti huda nevihta, vem da sem se pravilno odločil. Pa se bom na planino še kdaj vrnil. Jutri pa malo obiskat mojega prijatelja, da vidim če se je kaj spremenil zadnji mesec. Lp!