FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

dejan.skrabelj: sreda, 25. junij 2008, ob 22.33 uri; ogledov: 0

Danes navsezgodaj sem se po Hanzovi vzpel na Prisank. Snezisc je se kar nekaj, najbolj problematicna (strma in trda) se nahajajo na gredi, ki vodi proti Hudicevemu stebru. Uporaba cepina in derez nujna! Vzpon v teh razmerah priporocam le izkusenim gornikom. Po dobrih treh urah sem bil na vrhu. Sestopil sem skozi prednje okno po Kopiscarjevi poti, ki pa je za razliko od Hanzove ze skoraj kopna. Edina izjema sta dve mali snezisci v srednjem delu, ki pa nista problematicni. Derez ne potrebujete, cepin pa je dobrodosel, ceprav gre tudi brez njega. Na Hanzovi sem bil sam, pri sestopu na Kopiscarjevi pa sem srecal priblizno 15 ljudi. Pa se to: morebitnega sestopa po Kopiscarjevi se ne lotevajte brez zadostnih izkusenj, ker je zahteven. Vse dobro vam zelim, Dejan

dejan.skrabelj: sreda, 25. junij 2008, ob 22.33 uri

Danes navsezgodaj sem se po Hanzovi vzpel na Prisank. Snezisc je se kar nekaj, najbolj problematicna (strma in trda) se nahajajo na gredi, ki vodi proti Hudicevemu stebru. Uporaba cepina in derez nujna! Vzpon v teh razmerah priporocam le izkusenim gornikom. Po dobrih treh urah sem bil na vrhu. Sestopil sem skozi prednje okno po Kopiscarjevi poti, ki pa je za razliko od Hanzove ze skoraj kopna. Edina izjema sta dve mali snezisci v srednjem delu, ki pa nista problematicni. Derez ne potrebujete, cepin pa je dobrodosel, ceprav gre tudi brez njega. Na Hanzovi sem bil sam, pri sestopu na Kopiscarjevi pa sem srecal priblizno 15 ljudi. Pa se to: morebitnega sestopa po Kopiscarjevi se ne lotevajte brez zadostnih izkusenj, ker je zahteven. Vse dobro vam zelim, Dejan

igorz: četrtek, 26. junij 2008, ob 14.47 uri

Saj se tudi ne sestopa po Kopiščarjevi, gre se po Grebenski mimo okna ali Južni, potem pa na Vršič.

dejan.skrabelj: četrtek, 26. junij 2008, ob 15.26 uri

Se strinjam s spredhodnikom. Skozi prednje okno po Kopiscarjevi se ne sestopa - izberite raje predlagani poti. Moj prispevek je bil misljen bolj kot porocilo o trenutnih sneznih razmerah na omenjenih poteh, ne pa kot nagovarjanje za uporabljanje Kopiscarjeve kot sestopne poti. Poudarim naj, da vse Prisankove poti zelo dobro poznam (na vrhu sem bil priblizno 20 krat). Tudi Kopiscarjevo sem zelo dobro poznal, preden sem si vceraj prvic drznil sestopiti po njej. Za sestop pa sem jo uporabil, ker sem si ze dolgo zelel povezati Hanzovo in Kopiscarjevo. Torej se enkrat - ne sestopajte po Kopiscarjevi, ce je detajlno ne poznate in ne veste v kaj se podajate - zgoraj izredna krusljivost in nevarnost prozenja kamenja na vzpenjajoce ljudi, nizje v kljucnem kaminu problem srecevanja z vzpenjajocimi (preden sem se spustil skozi omenjeni kamin, sem preveril, da se nihce ne vzpenja) itd. Moj prvi prispevek vzemite torej kot porocilo o sneznih razmerah - temu je bil namenjen. Vse dobro, Dejan

Griha: sreda, 2. julij 2008, ob 17.40 uri

Danes sem šel na Prisojnik po Kopiščarjevi gor in po južni dol. Kopiščarjeva pot je povsem kopna, cepina in derez ne potrebujete. Ob poti se vidi še precej snega (povezava na Hanzovo, grapa pod oknom) vendar ga na sami poti ni. Le na enem mestu je potrebno stopiti par korakov po mehkem snegu, vendar se da tudi to (sicer prav nič problematično) mesto obiti. Sicer pa super smer tale Kopiščarjeva! Plezanje kamina je res zakon! Priporočam izkušenim! Posnetek plezanja kamina: [url]http://www.youtube.com/watch?v=7Im6rv38DnE[/url]

Tone: nedelja, 23. avgust 2009, ob 22.56 uri

Danes sem šel spet preverit severne pristope na Prisank. Po Hanzovi gor in po Kopišarjevi dol. Hanzova navduši kot zmeraj. Vstopni slap sicer privošči manj tuša kot bi ga pričakoval, grebena nad Hudičevim stebrom in tik pod vrhom pa ponujata neizmerno uživaško plezanje. Snežišče pa kot običajno - ponavadi se ti ponudi priložnost, da rešiš koga iz zagate. Planinec je setopal razoglav, z lahkotnimi pohodnimi čeveljci, edina "tehnična" oprema pa so bile palice. Ko nataknem dereze, sem v trenutku pri njem. Ponudim mu ledno kladivo in kratek tečaj zimske tehnike, potem pa (klub nezaupljivemu vprašanju: "Pa bo to - namreč kladivo - držalo?") srečno odpikava tistih 10 strmih metrov do roba snežišča. Kakšno olajšanje! Pa ga malo pobaram po čeladi in bolj orng čevljih - za dereze in cepin je že sam ugotovil, kaj bi bilo treba - in o tem, kje se je vzpel gor. "Tukaj." ??? "Sem sestopil skozi okno, potem je pa na razpotju pisalo: Koča na Gozdu, pa sem šel sem." Res ljudje ne poznajo gora, kar ni v redu, ampak tudi kažipot v Kopišarjevi, ki v eni uri obljublja avto pri Koči na Gozdu, še dodatno zavaja. Kako opozorilo na težavnost poti ne bi škodovalo. Gotovo to ni bil osamljen primer. Tu je tudi na mestu razprava o (ne)primernosti sestopanja po tej poti. Jaz sem si pa kljub temu privoščil isto (če veš, v kaj se podajaš, je nekoliko drugače) in spet okusil čar Kopišarjeve. Skozi okno vse podrto, z vrha navdol še dodatne težave, mnogo grušča po policah. Ker je bilo že pozno popoldne, vsaj nisem srečeval planincev. V kaminih bi bilo prav zabavno plezati drug čez drugega. Še ajdovska deklica spodaj me je prav čudno gledala in si mislila svoje. Še dodatna opazka. Z vršiške ceste je bilo občasno slišati pravo divjo jago. Ob vseh potrebnih in nepotrebnih okoljevarstvenih ukrepih bi po mojem moral biti eden prvih - omejiti raven hrupa, ki ga povzroča promet, še posebej motorji, na podobnih cestah.

Irena: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 10.41 uri

Po nekaj letih spet v Kopiščarjevi. Mi je bilo zjutraj (ob 9) presneto žal, da se mi je zahotelo te obljudene gore (in poti). Gneča na jeklenicah, da kanonad kamenja ne omenjam. Èeprav me je prijetno presenetilo, da v Kopiščarjevi ni bilo človeka brez čelade in večina s samovarovanjem (pa ne da so ga vsi znali tudi uporabljati), je zaskrbjujoče dejstvo, da jih veliko ne zna hoditi tako, da bi bilo varno tudi za planince pod njimi . Morda res ne bi bilo napak postaviti kake vzgojno opozorilne table v nekaj jezikih, saj je bilo v Kopiščarjevi včeraj slišati prav malo slovenščine. Nadaljevala sem proti II. Oknu in s škrbine med Prisankom in Zvoniki zlezla na prvi rogelj slednjih. Naprej brez opreme ni šlo. Do vrha roglja (manjša piramida) plezanje sicer ni posebej tehnično zahtevno (II) je pa zelo krušljivo in sestop mi je dal nemalo dela in adrenalina :cry: . Ne priporočam... Kljub izjemnemu vremenu sem v nadaljevanju srečala le posamezne planince - tudi na "transfenzali" proti Razorju. Vračala sem se po zgornji južni poti, katere vrtna galerija bo zadovoljila in navdušila še tako izbirčnega ljubitelja rož :P :!:

senca: ponedeljek, 24. avgust 2009, ob 11.27 uri

sicer rahlo off-topic.... "....Kljub izjemnemu vremenu sem v nadaljevanju srečala le posamezne planince..." Ljubim nevihtne napovedi naših vremenoslovcev! :D aja, jaz sem se potepal pa okoli Križ(š)kih podov

francih: ponedeljek, 7. september 2009, ob 16.11 uri

S kolegico sva opravila turo v pravih snežnih razmerah, skozi okno je bilo pomrznjeno. Na odsekih z jeklenico snega ni bilo, zato je bil to za naju najlažnji del poti. Sestopila pa sva mimo okna po grebenski. Na vrhu bi bilo potrebno zamenjati vpisno knjigo. Foto utrinki: http://picasaweb.google.com/franci.habjan/Prisojnik592009#

marfi: četrtek, 10. september 2009, ob 11.43 uri

Èe upoštevaš, da ima vsaka pot fizično, psihično in tehnično zahtevnost, ti bo najbrž vse jasno. Tehnično zahtevna pot ima odseke, ki zahtevajo obvladanje določenih znanj za premagovanje ovir. V tem primeru pač plezanje II. stopnje v krušljivem terenu.

kitty: četrtek, 10. september 2009, ob 13.41 uri

Hvala, Marfi, zdaj mi je pa vse jasno. Pa bravo vsem, ki obvladate takele ture. L.p.

Irena: četrtek, 10. september 2009, ob 17.29 uri

Kitty, tudi jaz nisem alpinistka in nerada podajam ocene. Kot je že marfi rekel, težavnost neke poti/ture je vsota različnih faktorjev. Tehnična zahtevnost je zame tista, ki mi pove, koliko se moram potrudit za dosego cilja z uporabo rok, morda opreme. Pri Zvonikih zelo težko ni, je pa psihično naporno, ker večina oprimkov ostane v rokah :oops:. Glede na tvoje nedavno prečenje Vevnica- Ponce, je (tehnično) nekje v istem razredu ali celo manj, z veliko objektivno nevarnostjo krušljivosti. LP Irena

kitty: sreda, 20. oktober 2010, ob 11.23 uri

V učenih knjigah piše, da je tehnično plezanje, plezanje z uporabo tehničnih pripomočkov. Kakorkoli, pogled na zasnežene vrhove napoveduje uporabo bele tehnike. L.p.

turbo: sreda, 20. oktober 2010, ob 13.43 uri

kitty: .......Kakorkoli, pogled na zasnežene vrhove napoveduje uporabo bele tehnike.......... Ja, Kitty, na tehnično plezanje ti gledaš po svoje, na belo tehniko pa jaz po svoje. Bela tehnika: pomivalni stroj, "šporhet", "frižider" . . . .

kitty: sreda, 20. oktober 2010, ob 13.58 uri

tko je blo tut mišlen, predvsem pralni stroj