FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

stari istrijan: nedelja, 27. julij 2008, ob 15.55 uri; ogledov: 0

Vceraj sem startal iz Vrat in cez Luknjo prispel do Tinetovih cevljev. Pri cevljih sem zapustil markirano pot in se usmeril v levo. Po krajsem vsponu cez majhno melisce in lahkih travah sem pod skalno zaporo nadaljeval desno. Po robu melisca ob skalni steni sem se vspel do zleba s Tinetovo spominsko plosco. Zleb je daljsi kot sem pricakoval. Plezal pa sem vecinoma po stranskih stenah zleba. Plezanje je precej zahtevno, prijemki pa so nezanesljivi. Po izteku zleba sem se po sitnem meliscu vzpel na skrbino Cez Kamen in po markirani poti na vrh. Sestop do skrbine Cez Kamen in cez melisce do roba desno od karakteristicnega travnatega pomola na dnu melisca. Znajdes se na travnato skalnatem pobocju s strmimi travami in nekaksnimi travnatimi stopnicami. Smer sestopa sem dolocal spotoma ker ga je z vrha nemogoce dolociti zaradi nepreglednosti. Na spodnjem delu strmina pojenja in ti se lepo odpre prehod k Cevljem. Barvni sklad sten, bujnih trav, enkratnih preprog gorskega cvetja, cudoviti razgledi ter mik iskanja dajejo poti visoko dozivljajsko vrednost. Na kratko uzivasko. Na spletu sem zasledil zamisel, da se ta pot posveti Tinetu. Menim, da je Tine zasluzil taksen pomnik in da bi ga bil vesel. Slike najdete tukaj: http://istrijan.moj-album.com/album/12959499/

stari istrijan: nedelja, 27. julij 2008, ob 15.55 uri

Vceraj sem startal iz Vrat in cez Luknjo prispel do Tinetovih cevljev. Pri cevljih sem zapustil markirano pot in se usmeril v levo. Po krajsem vsponu cez majhno melisce in lahkih travah sem pod skalno zaporo nadaljeval desno. Po robu melisca ob skalni steni sem se vspel do zleba s Tinetovo spominsko plosco. Zleb je daljsi kot sem pricakoval. Plezal pa sem vecinoma po stranskih stenah zleba. Plezanje je precej zahtevno, prijemki pa so nezanesljivi. Po izteku zleba sem se po sitnem meliscu vzpel na skrbino Cez Kamen in po markirani poti na vrh. Sestop do skrbine Cez Kamen in cez melisce do roba desno od karakteristicnega travnatega pomola na dnu melisca. Znajdes se na travnato skalnatem pobocju s strmimi travami in nekaksnimi travnatimi stopnicami. Smer sestopa sem dolocal spotoma ker ga je z vrha nemogoce dolociti zaradi nepreglednosti. Na spodnjem delu strmina pojenja in ti se lepo odpre prehod k Cevljem. Barvni sklad sten, bujnih trav, enkratnih preprog gorskega cvetja, cudoviti razgledi ter mik iskanja dajejo poti visoko dozivljajsko vrednost. Na kratko uzivasko. Na spletu sem zasledil zamisel, da se ta pot posveti Tinetu. Menim, da je Tine zasluzil taksen pomnik in da bi ga bil vesel. Slike najdete tukaj: http://istrijan.moj-album.com/album/12959499/

BOR_KUM: nedelja, 27. julij 2008, ob 17.06 uri

O, si se pa resno lotil Pihavca. Ja, res je lep! Enako kot zadnjič s planine Zajavor gor, si tudi tokrat morda malce preveč plezal. Iz žleba (vstopni skok nikomur ne uide) se da izstopiti v levo že prej, potem pa narediti lep lahek travnato skrotast S brez plezanja. Ampak, zakaj pa ne bi vsak malo po svoje?! Da se le dobro počuti in varno pride gor in dol. Napisati sem hotel, da bi Tine morda želel imeti tam gori le svoj mir. Po drugi strani je pa res, da nas je s svojimi vodniki toliko privabil v gore, da ne more biti niti kančka dvoma o tem, da "svojih" gora ni hotel ljubosumno čuvati le zase. Nasprotno! LP, Boris P.s. Mimogrede, saj verjetno veš, da je Pihavec mogoče obhoditii tudi z juga v smeri proti zahodu (ali obratno), skoraj po izohipsi - večinoma med 1800m in 1900m in se potem spustiti na mulatjero Zadnjica - Kriški podi.

hopla69: sobota, 2. avgust 2008, ob 19.59 uri

Zanima me zahtevnost sestopa po lažji travnati poti ali je sploh vidna in kje najdem spominsko obeležje.

stari istrijan: sreda, 6. avgust 2008, ob 18.21 uri

Sestop z Pihavca v Luknjo je zahtevno brezpotje.Steze ni,ne vidnih sledov,ne mozicev.Ce pazljivo izbiras smer plezanj ni potrebno.Trave so dokaj strme zato priporocam dobro(masivno)obutev.Odsvetujem sestop v mokrem vremenu. Spominska plosca je postavljena na skali levo od levega zleba. Vizuelne informacije na http://www.moj-album.com/uredi/istrijan/13096327/

Domen: sreda, 10. september 2008, ob 0.07 uri

Danes opravil to turo po istrijanovih sledeh. Po vstopnem skoku v žlebu sem odvil ven levo in po tistem "S"-u, ki ga omenja Boris, saj se mi je takšna smer zdela najbolj naravna. V sestopu so bile trave povsem lahko prehodne, terjajo pa seveda previden korak, saj zdrsa tam seveda ne sme biti! Super tura, v divjem in prvobitnem okolju! Tine je že dobro vedel, zakaj si ga je izbral za svoj zadnji počitek. Nekaj slikc na http://cid-f0c8ad747cea1746.spaces.live.com/blog/cns%21F0C8AD747CEA1746%21579.entry Lp, Domen

mre: sreda, 15. oktober 2008, ob 11.17 uri

V ponedeljek iz Vrat v srebrni noči do kriških podov, spanje in zjutraj po običajni poti na Pihavec in spust po travah do Luknje in nazaj do izhodišča. Prava jesenska, v torek presenetljivo veliko obiskovalcev pod in nad Luknjo. Glede na prejšnja leta je videti več gamsov in malo manj kozorogov - morda le moje opažanje, kaj menite drugi? Razmere: prisoje suhe in b.p., senčne malo snega, ki je zaradi razmeroma viskokih temperatur razmehčan in za enkrat ne predstavlja resne ovire. Ob znižanju temperatur in/ali padavinah se zgodba seveda popolnoma spremeni.

Tone: torek, 28. oktober 2008, ob 17.15 uri

V vodniku 111 izletov je opisan prehod okrog Pihavca preko planine Zajavor v smeri od Luknje proti Kriškim podom, ki je tudi omenjen v tej temi. Zanima me, če obstaja kje opis v nasprotni smeri - torej od zahoda proti vzhodu. So kake orientacijske zanke, na katere je treba biti v tej smeri še posebej pozoren? Kje je treba zaviti z mulatjere, ko se spustiš s Kriških podov proti dolini?

BOR_KUM: sreda, 29. oktober 2008, ob 1.28 uri

Odcep z mulatjere Zadnjica - Kriški podi je na višini cirka 1650 m (možic v levem zavoju). Skreneš desno navzgor, čez grobo melišče. Vstopna polica v desno čez skale je okrog 40 vm višje (za robom jo "markirata" dva zavita klina). Po začetnem vzponu čez strm poraščen grebenček se visoko zgoraj (levo so ogromni spodmoli) potka/stečina usmeri desno čez peščen podor in kasneje čez grapo proti Osojni krnici ... Vzpon v njen zatrep, kjer se desno zgoraj, nad strmim meliščem ponudi v skalnatem žlebu prehod, ki od daleč kar straši, potem pa spusti čezse z malce ne pretežkega plezanja. Na sedlo izstopiš v desno (klin), prav tako v desno kratko nadaljuješ do Vrha Osojne krnice. Povratek nazaj do sedla, potem pa desno na krasno, nezahtevno popotovanje po izohipsi (okrog višine 1800 m) daleč levo za več robov do točke, kjer po prehodu skozi rušje, stezica zavije po travah strmo desno navzdol ... Èez nekaj časa čaka spodaj še malce izpostavljen prehod iz dolinice z nekaj smrekami - v levo za rob čez travnato poličko (okrog 1560 m; spodaj, slabih 100 vm nižje, že pod mogočnimi bukvami je - izven poti proti Luknji - jasa z klavrnimi ostanki planine Zajavor), potem pa nadaljevanje prečno v levo ter lovljenje v visokih travah skrite stezice, ki mestoma izpostavljena, a vendarle povsem lahka popelje proti Lukniji. Obvezno jo je treba čimprej najti (oz. ne izgubiti), potem je nadaljevanje gorskozi prijetno - sledovi stezice se krepijo ... Cela tura je neglede na smer hoje izjemna krasotica! Ampak, Tone, letos pa res ne vem, če bo še prilika za preverjanje mojega opisa, sicer na hitro potegnjenega iz zaspanega spomina ... Kadarkoli že, srečno!

stari istrijan: torek, 4. november 2008, ob 21.20 uri

Pot okoli Pihavca sem spoznal iz nasprotne smeri. Borisovemu opisu je malo kaj dodati,toda ker je pri prvem precenju podatkov zmeraj premalo, navajam nekaj mojih vtisov: Orjentacijsko najbolj kocljivi detajl na poti je skalnato- travnati skok nad planino Zajavor. Sam sem se vzpel po strmih travnatih policah od zgornjega roba gozda nad planino Zajavor, mimo najnize rastocega kosatega macesna do manjse izravnave nad skokom. Do izravnave ni vidnih sledov in ker je nadaljevanje (lovska steza) bivstveno lazje sklepam da to ni najlazji nacin. Bilo bi zanimivo kaj o tem pravijo poznavalci. Sto metrov vzhodno od rusja v katerem se steza zacenja spuscati proti planini Zajavor je cudovita travnata glava vredna ogleda. Od glave se odpre pobocje po katerem je mozan relativno lahek brezpotni vzpoh na Pihavec. Nekaj posnetkov rasporejenih po smeri mulatiera- Luknjahttp://www.moj-album.com/uredi/istrijan/14027564/?x=14089035&y=14088958#l3

BOR_KUM: sreda, 5. november 2008, ob 14.42 uri

Nisem poznavalec, ampak nekajkrat me je pa le že zaneslo v tista pobočja ... In čeprav tole ne spada ravno v to temo (glede na naslov) ... Orjentacijsko najbolj kocljivi detajl na poti je skalnato-travnati skok nad planino Zajavor.
Tudi tokrat sem v dvomih, koliko napisati, ampak tega sem pri sebi že navajen ... :oops: Kakorkoli, zgornja trditev menda res drži, a le če se ne potrudiš poiskati (ali ne izgubiti) nadaljevanja stezice (pa od kjerkoli že prihajaš), ki se sicer res nemarno izgublja v več ali manj bohotnih travah. Za vse spodaj navedene možnosti torej velja: po stezici je mnogo lažje in še - slediti ji je praktično vseskozi mogoče! 1. Prihajajočim iz zgornjih nadstropij (s Pihavca ali Vrha Osojne krnice) bi moral zadoščati moj prejšnji prispevek. Torej, iz značilne dolinice, "markirane" z nekaj smrekami, [b:f8116de652]se "potka" nadaljuje v levo ter preči za rob do rešilnih poličk v travi[/b:f8116de652], kjer je ob "cik-cak" spustu izpostavljenost zgledna, nekaj korakov pa zahteva dodatno koncentracijo ... Nadaljevanje v levo do križišča (Luknja, Zajavor), ki pa ga zasluti le domišljije polna duša in ugleda le vajeno oko. 2. Tisti, ki prihajate iz Zadnjice gor, ujemite nad planino Zajavor smiselne prahode med zadnjim listnatim drevjem (ne zahajajte prehitro v strm svet na desni - proti Luknji) in če boste šli "prav", se vam bo vseskozi zdelo, da ste na stezici. Stezica ali ne, nad zadnjo debelo bukvijo in [b:f8116de652]pod skokom se usmerite desno[/b:f8116de652] (ne levo, kamor vas usmerja nestrpna intuicija! ) in že tam, v naraščajoči strmini, poiščite stezico/stečino ... Potem, že nekoliko [b:f8116de652]višje[/b:f8116de652], nad prvim travnatim pragom, ta [b:f8116de652]zavije ostro levo [/b:f8116de652](ravnokar srečno spojena s tisto, ki se pridriča z Luknje sem) ... Potem sledijo v travo "vgrajene" poličke (no ja :oops: ). 3. Tisti, ki (bo)ste v dobre pol ure pridirjali z Luknje, se ne pustite zapeljati v travnato strmino prenizko proti ostankom planine (leži na cirka 1470 m), temveč iščite pravo smer [b:f8116de652]po izohipsi in potem zložno dvigajoč se[/b:f8116de652] nad strm travnato-skalni skok (že precej pred njim), ki ga vidite pred sabo. Èe ste se približali redko posejanim debelim bukvam (najmanj ena je brez vrha), ste prenizko, če pa ste, brez da bi stali na stezici, zašli navzgor v izjemno strm travnat svet, ste previsoko! Èe je preveč podrobno, spreglejte! Sicer uporabite! :D Lp, Boris [i:f8116de652][size=9:f8116de652]P.s. Da ne pozabim ... V prejšnjem prispevku napisani višinski metri so odčitani z ročnega višinomera in so seveda le grobega orientacijskega pomena. Nič narobe ni, če jim v praksi prištejete kakšno desetico.[/size:f8116de652] [/i:f8116de652]

Tone: sreda, 5. november 2008, ob 20.32 uri

Zelo nazorno in podrobno opisano! Kakšna satelitska navigacija neki, poizvedba na forumu da natančnejši odgovor. Boris, potem drobni tisk pojasnjuje razliko v nadmorski višini. V 111 izletov piše "skoraj do višine Ozebnika", kar je višje od tvoje navedbe. Morda pa le ni treba iti tako visoko? Ko se le zima še ne bi začela prezgodaj! Tile opisi so me čisto vrgli iz tira.

igorz: sreda, 5. november 2008, ob 20.47 uri

Zaenkrat je še kopno tam okoli.

BOR_KUM: sobota, 8. november 2008, ob 7.33 uri

Tone, če bo jutri še kopno ... in, da ne bo treba GPS-a jemati s sabo ... :oops: Stritarjevih 111 izletov žal nimam na domači polici, tako da prvič slišim za to simpatično naslombo na višino (Zadnjiškega? [size=9:b1c759a4b6]Hm, bi lahko šlo za kakšnega drugega[/size:b1c759a4b6]?) Ozebnika (2083) - besedica [i:b1c759a4b6]skoraj[/i:b1c759a4b6] pa je pri gospodu Andreju v tem primeru očitno hudo raztegljiva zadeva ... :D Drobni tisk v prejšnjem prispevku je potreben (vsaj meni se je tako zazdelo, ko sem naknadno pogledal v svoje zapiske), ker so vremenske razmere ob dnevu moje "meritve" višin očitno kar vplivale na višinomer. Bom napisal konkretno, v smeri Zadnjica-Zajavor-Vrh Osojne krnice. Na planini Zajavor: moj višinomer 1465m, na zemljevidu Trenta, 1:25000 - 1470m ([i:b1c759a4b6]tu se kar ujema[/i:b1c759a4b6]). Kakšno uro kasneje, na točki, ko stezica zamenja strm vzpon za usmerjenost po izohipsi - moj višinomer 1805m ([i:b1c759a4b6]menda je to tam, kjer Stritar omenja Ozebnik[/i:b1c759a4b6]). Nekaj ur kasneje (vmes sva obrala marsikaj izven poti ...), na Vrhu Osojne krnice - moj višinomer 1910m, M&M - 1957m ([i:b1c759a4b6]hm, skoraj 50 vm razlike[/i:b1c759a4b6] ) Kakorkoli že, Stritar se je elegantno izognil nehvaležnemu navajanju višine, jaz pa sem se hvaležno ujel v past, ki sem si jo nastavil sam. :oops: Ampak tura je pa ne glede na vse prvovrstna in "vredna greha"! :D