FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mirok1: nedelja, 27. julij 2008, ob 23.43 uri; ogledov: 0

Velikokrat sem jo občudoval to drzno ostrico in njeno devetsto metrov visoko steno, ko sem se vozil proti Plockenpassu. V sredo 23. julija sem se odločil da se povzpnem nanjo. Parkiram v vasici Timau na parkirišču zraven cerkve ob glavni cesti. Malo naprej kmalu najdem smerokaz z oznako 402, kateri me povede po stopnicah mimo starih hiš navzgor. Prečkam gozdno cesto,katera je zaprta, ker jo obnavljajo. Usmerim se na levo in po približno dvajsetih minutah pridem do križišča ob kapelici, pot 402 zavije desno proti planini Pramosio, jaz pa zavijem levo navzgor po poti 452. Najprej skozi visoke trave, potem pa skozi gozd. Na določeni višini se obrne proti zahodu in se celo kar precej spusti in se na koncu zopet požene navzgor proti škrbini. Občasno jo je težko slediti, ker očitno obiskovalcev ni prav veliko. V travah me opazujejo velike planike. S škrbine se povzpnem na vrh preko manjšega skoka, kateri je opremljen z žično vrvjo. Na vrhu me pozdravi majhen križ, ostanki skrinjice, začuda je v njej še vpisna knjiga in pa kar močan severni veter. Razgled je odličen. Nad menoj je Creta di Timau, severno Polinik, na zahodu Creta di Collineta in vzhodno moj jutrišnji cilj. Globoko spodaj je vasica in počutim se kot gams, še bolj pa ko se spuščam po visokih travah nazaj v dolino. In ko sonce počasi zahaja, stena žari, si rečem: pa kaj hoče biti še lepšega. Lp!

mirok1: nedelja, 27. julij 2008, ob 23.43 uri

Velikokrat sem jo občudoval to drzno ostrico in njeno devetsto metrov visoko steno, ko sem se vozil proti Plockenpassu. V sredo 23. julija sem se odločil da se povzpnem nanjo. Parkiram v vasici Timau na parkirišču zraven cerkve ob glavni cesti. Malo naprej kmalu najdem smerokaz z oznako 402, kateri me povede po stopnicah mimo starih hiš navzgor. Prečkam gozdno cesto,katera je zaprta, ker jo obnavljajo. Usmerim se na levo in po približno dvajsetih minutah pridem do križišča ob kapelici, pot 402 zavije desno proti planini Pramosio, jaz pa zavijem levo navzgor po poti 452. Najprej skozi visoke trave, potem pa skozi gozd. Na določeni višini se obrne proti zahodu in se celo kar precej spusti in se na koncu zopet požene navzgor proti škrbini. Občasno jo je težko slediti, ker očitno obiskovalcev ni prav veliko. V travah me opazujejo velike planike. S škrbine se povzpnem na vrh preko manjšega skoka, kateri je opremljen z žično vrvjo. Na vrhu me pozdravi majhen križ, ostanki skrinjice, začuda je v njej še vpisna knjiga in pa kar močan severni veter. Razgled je odličen. Nad menoj je Creta di Timau, severno Polinik, na zahodu Creta di Collineta in vzhodno moj jutrišnji cilj. Globoko spodaj je vasica in počutim se kot gams, še bolj pa ko se spuščam po visokih travah nazaj v dolino. In ko sonce počasi zahaja, stena žari, si rečem: pa kaj hoče biti še lepšega. Lp!