FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

morris: petek, 8. avgust 2008, ob 10.18 uri; ogledov: 0

Na Kamniškem sedlu se prebudim v prelepo jutro brez oblačka. Sestopim na Okrešelj, ki je izhodišče poti. Nadaljujem proti Savinjskemu sedlu, ter na razpotju zavijem proti Mrzli gori. Do tu je pot enostavna, brez varoval. Sledi nekaj zavarovanih, malce izpostavljenih mest, ki pripeljejo do z rdečim drobirjem posutega žlaba. Tu pa se začnejo prve težave. Žleb prestopimo direktno v steno, prva skoba pa je tako visoko, da jo komaj dosežemo z roko. Tu se moramo zanesti na moč v rokah in se potegniti do prvih stopov. Od tu naprej nas čaka prijetno plezanje proti vrhu. Varovala so zelo skromna, tako da večino poti plezamo kar po skalah. Lahko bi rekel da težave v nezavarovanih delih segajo tja do spodnje meje druge težavnostne stopnje. Skala pa je tudi malce krušljiva, tako da je treba stope in oprimke preizkušati. Malce pozornosti je treba posvetiti tudi orientaciji. Kljub temu da je pot solidno označena, pa včasih naredi nepričakovane zavoje, ki jih zlahka spregledamo. Z malce pozornosti in obilico dobre volje je ta pot eden najlepših planinskih vzponov v Kamniških alpah. Ko sem dosegel zahodni predvrh sem za trenutek mislil da sem že na vrhu. Kmalu pa se je izkazalo da je do vrha še nekaj prijetnih minut. Na vrhu srečam dva Sebastjana in kmalu ugotovimo da na Mrzli gori stojimo kar trije Sebastjani hkrati. Presenečenja v gorah pač ne poznajo meja! Sestopim po isti poti in kmalu se že hladim pod slapom rinka :lol: Resnično lepa pot, ki jo priporočam vsem, ki v malce težjih poteh uživajo nepopisne lepote naših gora!

morris: petek, 8. avgust 2008, ob 10.18 uri

Na Kamniškem sedlu se prebudim v prelepo jutro brez oblačka. Sestopim na Okrešelj, ki je izhodišče poti. Nadaljujem proti Savinjskemu sedlu, ter na razpotju zavijem proti Mrzli gori. Do tu je pot enostavna, brez varoval. Sledi nekaj zavarovanih, malce izpostavljenih mest, ki pripeljejo do z rdečim drobirjem posutega žlaba. Tu pa se začnejo prve težave. Žleb prestopimo direktno v steno, prva skoba pa je tako visoko, da jo komaj dosežemo z roko. Tu se moramo zanesti na moč v rokah in se potegniti do prvih stopov. Od tu naprej nas čaka prijetno plezanje proti vrhu. Varovala so zelo skromna, tako da večino poti plezamo kar po skalah. Lahko bi rekel da težave v nezavarovanih delih segajo tja do spodnje meje druge težavnostne stopnje. Skala pa je tudi malce krušljiva, tako da je treba stope in oprimke preizkušati. Malce pozornosti je treba posvetiti tudi orientaciji. Kljub temu da je pot solidno označena, pa včasih naredi nepričakovane zavoje, ki jih zlahka spregledamo. Z malce pozornosti in obilico dobre volje je ta pot eden najlepših planinskih vzponov v Kamniških alpah. Ko sem dosegel zahodni predvrh sem za trenutek mislil da sem že na vrhu. Kmalu pa se je izkazalo da je do vrha še nekaj prijetnih minut. Na vrhu srečam dva Sebastjana in kmalu ugotovimo da na Mrzli gori stojimo kar trije Sebastjani hkrati. Presenečenja v gorah pač ne poznajo meja! Sestopim po isti poti in kmalu se že hladim pod slapom rinka :lol: Resnično lepa pot, ki jo priporočam vsem, ki v malce težjih poteh uživajo nepopisne lepote naših gora!

mosovnik: petek, 8. avgust 2008, ob 10.36 uri

Sestopim po isti poti in kmalu se že hladim pod slapom rinka :D
Ha,ha. Kaj pa je za tebe kmalu? Namreč , z vrha M.gore do slapa Rinke je kar konkreten spust, ki lahko kar pooooootraja. :cry:

panda: petek, 8. avgust 2008, ob 13.27 uri

Mogoče so se z vrha spustili z zmajem. Tudi jaz sem bil lani na Mrzli gori, pa lahko povem iz prve roke, da je bil zame vzpon kar zahteven, predvsem vzpon po "kocki" na zahodni predvrh (nazaj še bolj, saj vidiš dol pod seboj cca 1000 m, uh). Nato smo nadaljevali po plezalni iz Mrzlega dola na Križ, pa dol skozi Turski žleb. Fantastično in naporno. :lol:

morris: petek, 8. avgust 2008, ob 20.58 uri

No z vrha se res nisem spustil z zmajem. So bila pa od Mrzlega dola pa daleč proti Okrešlju idealna snežišča za smučanje kar z gojzarji. to je sestop močno olajšalo in skrajšalo.

mariborcan: petek, 8. avgust 2008, ob 21.08 uri

...saj vidiš dol pod seboj cca 1000 m, uh...
No, ja, vsak malo večji prepad pa tudi ni takoj 1000m...

mosovnik: nedelja, 10. avgust 2008, ob 19.25 uri

10.08.2008 Danes sva s sinom v dobrih treh urah prisopihala iz doline na M.Goro po normalki čez Okrešelj in M dol. [b:3995199fab]Nič posebnega vendar:[/b:3995199fab] - ko sva dosegla vrh, je v tistem trenutku zabobnelo na oni strani Logarske in že sva videla oblak prahu, ki se je dvigal pod Ojstrico mimo Rjavičkega vrha navzdol, vsaj tako je bilo videti z vrha M.gore. Moram reči, da kaj podobnega v naših gorah še nisem videl. Predvsem pa smo bili (za nama je prispelo še kakšnih sedem gornikov) presenečeni, ker je ta podor tako dolgo trajal. Z gotovostjo sicer ne morem trditi, vendar bi rekel, da je trajalo kakšnih 10-15 minut v krajših presledkih. Tudi slikala sva, pa je resolucija tako velika in rač. nalaga v nedogled. Bom morda kasneje priložil fotke. Zanima pa me, ali ima kdo kakšno informacijo o podoru in ali je, Bog ne daj, kdo, saj veste? Z mešanimi občutki sva se vrnila po isti poti direktno v dolino, si privoščila ohladitev in osvežitev v bistrosti Savinje in odbrzela proti domu. [url=http://www.moj-album.com/uredi/mosovnik/13157010/]Fotke podora pod Ojstrico.[/url]

panda: ponedeljek, 11. avgust 2008, ob 8.21 uri

Mariborčan: če pri spustu iz M.gore preko zahodnega predvrha pogledaš dol na avstrijsko stran, je globina blizu 1000 m (tudi v vodniku A. Mašere "50 zavarovanih poti" tako piše). Za nekaj metrov manj se ne bom "cenkal". Velja? Meni je bil pogled dol kul. :lol:

fpetel1: ponedeljek, 1. september 2008, ob 21.03 uri

Mene je kar nekako strah te Mrzle gore. Do sedaj sem obhodil že praktično cele Kamniške alpe. Izmed zahtevnih poti nisem bil samo na Dolgem hrbtu in na Mrzli gori. Pa me zanima, če je pot res tak bavbav? V planu imamo, da bi šel s kolegi čez Hudi prask gor in proti Mrzlemu dolu dol. Predvsem me skrbi pot navzdol, bol kot zahtevno brezpotje navzgor.

panda: torek, 2. september 2008, ob 7.19 uri

Èe boš zmogel Hudi prask, boš zmogel tudi Mrzli dol. Počasi, pa gre. :lol: Tudi jaz sem imel lani mešane občutke (beri: bilo je kar nekaj treme-strahospoštovanja). Vendar sem šel gor in dol čez Mrzli dol, nato po plezalni še na Križ, pa čez T.žleb dol. Malo so me prijatli "bodrili", dali v sredino, pa je šlo. Škoda, tam kjer so jeklenice, jih ne bi bilo treba, ponekod višje bi jih pa "prekleto" rabil.

mosovnik: torek, 2. september 2008, ob 9.12 uri

Fpetel1, Spleza ti je lepo povedal prav vse kar se tiče pristopa na M.goro. Jaz pa ti predlagam, da si vseeno prebereš temo na spodnji povezavi preden se odločiš za H.prask. [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=2557]Poglej si temo![/url] Pravilno se odloči in srečno.

fpetel1: torek, 2. september 2008, ob 11.12 uri

Hvala za informacije. Teme o Hudem prasku sem si prebral. Izgleda lepo - bom videli, koliko je zahtevno. Bomo se navezal v grapi, če bo sila pa bo šlo (sicer pa je plan za na Mrzlo šele čez 2 tedna). Se že veselim. :)

geppo: torek, 2. september 2008, ob 11.51 uri

Na vrhu Mrzle gore sem bil že 6x. Imel sem vzpone iz Matkovega kota in Mrzlega dola. Večkrat sem že rekel, da je zadnjič - pa še me kar vleče. Vzpon iz Mrzlega in povratek po isti poti se mi zdi najlažji - skala je kar trdna in ti daje lepo plezanje ( malo previdnosti, da slediš poti ). Se mi je pa spust lansko leto v Matkov kot zdel katastrofa ( sploh vrhnji del do Latvice ) - vse posuto z drobirjem, krušljivo ( dobil sem občutek, da se malo tam hodi ). Tega spusta pa ne bom pozabil, še bolj pa ker sem imel sabo sina , ki mu je bila bolj začetna ta težavnost. Reševal me je pa sin, ki je z boljšim vidom iskal markacije in pot. Zanima me, če je kdo bil v kratkem čez matkov škaf ( spust ali vzpon ). Za Hudi prask pa svetujem vzpon le zelo dobro izkušenem pohodniku, pa še to je bolje, da ni sam!! Prijatelj, ki planinariva skupaj pravi, da je zelo zahtevna ( hitro lahko zaideš v težave - zgrešiš ). Kljub temu, da sem bil že nekajkrat na Mrzli gori - mi je pot čez Hudi prask odsvetoval!!! Sam pa tudi noče več po tej poti... Lp

morris: petek, 5. september 2008, ob 8.54 uri

V hudem prasku se je v začetnem delu pametno navezati na gladkih skokih.Drugače pa je problem krušljivost pa tudi skuha te v sončnem vremenu kar dobro, tura pa je dolga in zato naporna.Èe greš prvič imej kakšno uro časa v rezervi, saj boš iskal prehode. Hudi prask je pri alpinistih aktualen predvsem pozimi, zato ti bodo v pomoč sledi derez, ki lahko včasih močno olajšajo orientacijo. Srečno pot!