FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

grmp: nedelja, 10. avgust 2008, ob 18.11 uri; ogledov: 0

pozdravljeni, zanima me če je kdo šel po plezalni na Gradiško turo potem pa čez Nanos do Razdrtega? Kako je glede zahtevnosti poti in kakšna je dolžina celotne poti ( koliko časa je ta tura)

grmp: nedelja, 10. avgust 2008, ob 18.11 uri

pozdravljeni, zanima me če je kdo šel po plezalni na Gradiško turo potem pa čez Nanos do Razdrtega? Kako je glede zahtevnosti poti in kakšna je dolžina celotne poti ( koliko časa je ta tura)

Boško: nedelja, 10. avgust 2008, ob 19.12 uri

Turo sem pred leti opravil točno tako kot jo imaš namen ti. Lepa tura, tako da jo priporočam. Plezalna pot na Gradiško turo je kvalificirana kot zelo zahtevna, kar tudi je. Na njej je cca 130 višinskih metrov plezanja, vendar je pot zelo dobro zavarovana, tako da ne bi smela povzročati težav. Ostalo je sprehod. Na parkirišču na Gradišču pri Vipavi piše, da je do vrha Ture 75 min. To se da zlahka doseči. Od vrha je potem še recimo 1,5 ure do Abrama ter od Abrama okrog 2 uri do Vojkove koče na Nanosu. Spust na Razdrto traja okrog uro in pol. Èasi so seveda zgolj okvirni. Do Abrama je pot večinoma po gozdu, od Abrama do Vojkove pa malo tako malo tako. :) Pot je dobro markirana, na vseh ključnih mestih so markacije, le malo pozornosti je potrebno. Uživaj.

grmp: ponedeljek, 11. avgust 2008, ob 8.52 uri

Boško hvala za lep opis!

grmp: nedelja, 31. avgust 2008, ob 11.55 uri

včeraj smo naredili polovico ture. štartali nekaj čez osmo gor po zavarovani plezalni na Turo. Skala res ni krušljiva, oprijemi so ta pravi, sicer smo imeli s seboj samovarovalni komplet za boljši občutek, čeprav je pot dobro zavarovana in ni težav z oprijemi, vendar pa jo vseeno ne priporočam tistim, ki imajo težave z višini, vrtoglavic...je kar izpostavljena. Res se da čas 75 minut doseči zlahka, meni je sama tura bila skoraj prekratka, pričakovala pa sem po opisih tudi malo težji dostop- vendar je to res samo subjektivno mnenje. Meni je bilo res uživaško. Od Ture smo nadaljevali do Abrama, pot je po gozdu, nič kaj posebnega, razen dobrih robidnic. Pri Majerju je treba malo paziti, da uberemo pravo pot, ker je precej poti, nastalih zaradi gozdarskih del, pa verjetno je tudi kako drevo z markacijo bilo posekano. Pri Abramu se zaustavimo, tu je kar precej živahno od kolesarjev, pa Italijani, ki so prišli z avti gor. Nato pa gremo dol, čez Konja, proti Podnanasu, nad Podnanosom pa potem na razcepu mimo Sv. Nikolaja do Gradišča. Od Abrama do Konja je treba malo več pozornosti, da ne zgrešimo markacij. Pot od Abrama je bila prijetna, bolj kot od Ture do Abrama. Škoda le, ker ni bilo dovolj časa, da bi šli še do Pleše.

Tomaž: nedelja, 31. avgust 2008, ob 12.12 uri

Pri Abramu se zaustavimo, tu je kar precej živahno od kolesarjev
No, gledano s kolesarskega vidika, sploh ni bilo veliko kolesarjev včeraj na Nanosu, pa tudi vreme je bilo precej vetrovno in oblačno dopoldne. Popoldne se je pa sonce pokazalo. :D Ampak res, italijanov je bilo pa zares veliko, seveda turistov!

Planika7: nedelja, 31. avgust 2008, ob 13.33 uri

To oz. zelo podobno krožno pot sva letos prehodili s kolegico. Razlika je le v poti do vrha Gradiške ture. Ker je mene zaradi vrtoglavosti plezalne poti strah, sva iz istega izhodišča odšli po zavarovani neplezalni-zahtevni. Poteka desno od plezalne, nad mostičkom pa se združita. Še lažja in za take "posrančke" :oops: , kot sem sama, pa je najprimernejša pot čez Plaz-lahka (ponovno iz istega izhodišča, le v levo stran). Na vrhu Gradiške ture pa se vse poti srečajo. Te variante so zelo simpatične, če gre veččlanska skupina, ki ima različne zahteve in pričakovanja. Mi smo se tega že večkrat posluževali in je bil na koncu volk sit in koza cela :D