FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

simpo: sreda, 13. avgust 2008, ob 22.58 uri; ogledov: 0

Včeraj sva se s prijateljico odpravila na dvodnevo turo. Avto sva pustila v Kamniški Bistrici in se ob 7.30 odpravila proti Kokrškemu sedlu. Pot je bila lepa v sončnem siju. Ob prihodu na Kokrško sedlo je naju pričakal močan veter, ki je naju spremljal celotno nadaljevanje poti. Nadaljevala sva proti Grintavcu (na vrhu močan veter in megla), nato manjši spust, precej klinov, vrvi, greben in sva prispela na Mlinarsko sedlo. Pot naju je v nadaljevanju vodila pod Dolgim hrbtom, nato strmo po klinih v smeri Skute. Razgleda ni bilo, bila je megla, veter in mraz. Kljub avgustu sva se morala pošteno oblečit (termovelur, anorak, rokavice, kapa...) in še vedno ni bilo nobene prave toplote. Uspel nama je vzpon na Skuto, nato pa spust po strmini proti Malim podom. Na koncu sva ubrala pot po melišču in se napačno usmerila proti Slemenu. Ogledala in preiskusila sva del podrte poti proti Kokrškemu sedlu. Ugotovila sva, da je to napaka in se vrnila nazaj v drugo smer - pravilna odločitev, saj sva prispela do križišča, kjer bi morala prispeti s Skute. Nadaljevala sva pot mimo Turskega žleba proti Turski gori. Še vedno je naju spremljal močan veter, megla pa se je končno malo razredčila in nama omogočila pogled proti Kamniku in na drugo stran proti Logarski dolini. Z vrha Turske gore je bil lep pogled proti Štajerski in Koroški, proti zahodu in jugu pa so bili črni oblaki - lepo se je tudi videla koča na Kamniškem sedlu, do katere pa je bilo še kar daleč. Spust proti Kotličem in vzpon nazaj proti Brani je po napornem dnevu kar zahteven. Končno sva prispela na znano pot, ki vodi z Brane proti sedlu, samo še spust in cilj za ta dan (Kamniško sedlo) je bil ob sedmih zvečer dosežen. Za konec; Pot je dolga, na določenih mestih zelo zahtevna in izpostavljena. Je pa vredna truda in jo bom verjetno v nasprotni smeri še kdaj ponovil, upam, da v lepšem vremenu in razgledu. [/i]

simpo: sreda, 13. avgust 2008, ob 22.58 uri

Včeraj sva se s prijateljico odpravila na dvodnevo turo. Avto sva pustila v Kamniški Bistrici in se ob 7.30 odpravila proti Kokrškemu sedlu. Pot je bila lepa v sončnem siju. Ob prihodu na Kokrško sedlo je naju pričakal močan veter, ki je naju spremljal celotno nadaljevanje poti. Nadaljevala sva proti Grintavcu (na vrhu močan veter in megla), nato manjši spust, precej klinov, vrvi, greben in sva prispela na Mlinarsko sedlo. Pot naju je v nadaljevanju vodila pod Dolgim hrbtom, nato strmo po klinih v smeri Skute. Razgleda ni bilo, bila je megla, veter in mraz. Kljub avgustu sva se morala pošteno oblečit (termovelur, anorak, rokavice, kapa...) in še vedno ni bilo nobene prave toplote. Uspel nama je vzpon na Skuto, nato pa spust po strmini proti Malim podom. Na koncu sva ubrala pot po melišču in se napačno usmerila proti Slemenu. Ogledala in preiskusila sva del podrte poti proti Kokrškemu sedlu. Ugotovila sva, da je to napaka in se vrnila nazaj v drugo smer - pravilna odločitev, saj sva prispela do križišča, kjer bi morala prispeti s Skute. Nadaljevala sva pot mimo Turskega žleba proti Turski gori. Še vedno je naju spremljal močan veter, megla pa se je končno malo razredčila in nama omogočila pogled proti Kamniku in na drugo stran proti Logarski dolini. Z vrha Turske gore je bil lep pogled proti Štajerski in Koroški, proti zahodu in jugu pa so bili črni oblaki - lepo se je tudi videla koča na Kamniškem sedlu, do katere pa je bilo še kar daleč. Spust proti Kotličem in vzpon nazaj proti Brani je po napornem dnevu kar zahteven. Končno sva prispela na znano pot, ki vodi z Brane proti sedlu, samo še spust in cilj za ta dan (Kamniško sedlo) je bil ob sedmih zvečer dosežen. Za konec; Pot je dolga, na določenih mestih zelo zahtevna in izpostavljena. Je pa vredna truda in jo bom verjetno v nasprotni smeri še kdaj ponovil, upam, da v lepšem vremenu in razgledu. [/i]

Trobec: sreda, 13. avgust 2008, ob 23.44 uri

Ja včerej res ni blo najlepše vreme. S prijateljico sva bila na Kočni...veter tak, da si moral na bolj izpostavljenih delih skoraj po vseh štirih, da te ni odneslo, vidljivost pa tudi ne več kot 20m. Ko sva se odpravila s sedla je kazalo, da bi veter morda vseeno lahko razpihal meglo...vmes se je parkrat todi pokazal vrh Grintovca. Ko sva bila oddaljena še kašnih 20min od vrha Kokrške Kočne pa se je vidljivost drastično poslabšala. Na Kokrškem sedlu je bilo kar precej planincev, verjetno pa jih je bila večina namenjenih na Grintovec. Na poti na Kočno sva namreč srečala samo dva.

Filip: sreda, 13. avgust 2008, ob 23.48 uri

Simpo, čestitam. Praktično isto pot sem s svojo prijateljico naredil pred leti, vendar v obratni smeri (kot si si zdaj tudi ti zamislil) in zaradi lepega vremena tudi brez kiksov oz. stranpoti. Prespala sva torej na Kamniškem sedlu, naprej se pa ve. Prečila sva tudi Dolgi hrbet, je prav zabavno, in tam na enem izpostavljenem mestu, kjer se vidi na Kranjsko kočo na Ledinah, sem ji obljubil piknik na Grintavcu, če bo korajžna. In je seveda bila in piknik je bil, še kavke so imele nekaj od tega. Do Kamniške Bistrice je bila pa potem še kar dolga, ampak naju je tam avto že težko čakal. Lep pozdrav Filip