 |
torek, 21. maj 2024 |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
| POIŠČI |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)TNP - prosim za pomoč in nasvet | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 ZMP: četrtek, 14. avgust 2008, ob 15.35 uri; ogledov: 3V ponedeljek in torek sem planinaril po TNP, oziroma po dolini Triglavskih jezer (Savica-Komarča-TJ-Prehodavci, TJ, Komna, Savica).
Pri Èrnem jezeru počivam in uživam v gorski lepoti, nakar pride skupina tujcev, katera najprej spusti pse v jezero, in še preden sem lahko kaj rekel, zagledam "črnega, kosmatega dedca v gatah", ki leze v jezero.
Groza...
Ga pokličem in mu povem, da je puščanje psa brez povodca in kopanje v jezeru strogo prepovedano.
Možakar malo začuden dvigne roko, reče "OK", in gre iz jezera.
Nakar pride k meni, s karto TNP (1:50000) in začneva debato.
Najprej pove, da psi niso njegovi (vmes so psi in polovica ljudi res izginili), da pa mu ni jasno glede prepovedi kopanja, in da ga zanima zakaj in s kakšno pravico sem mu to prepovedal.
Mu razložim, da sem planinec in dolgoletni član PZS, ter redni obiskovalec slovenskih gora, in da če je že prišel v TNP naj spoštuje pravila obnašanja v TNP. Informacije o tem dobi na vsaki info točki v dolini.
Odgovori, da je velik ljubitelj narave (mimogrede bil je francoz), da se je o tem pozanimal, in mi pokaže zadnjo stran karte, kjer res ni oznake o prepovedi kopanja izven urejenih kopališč v TNP.
...
končala sva tako, da sva se oba strinjala, da bi bil pogled na Èrno jezero v katerem se kopa 100 kosmatih dedcev v gatah "horible" (grozen), in odšla vsak na svoje.
Kasneje pri dvojnem jezeru opazim tablo z jasno oznako prepovedi kopanja.
Ko sem se naslednji dan vračal preko Komne, sem cca 10 minut od vrha Komne srečal skupino treh kolesarjev, ki so rinili kolo na vrh, najbrž z namenom »downhilla«. Ker je bilo slišati, da so se že pred mano nekaj na glas pogovarjali s pohodniki pred mano, sem jih pustil na miru, čeprav sem prepričan, da je na poti Komna-Savica prepoved kolesarjenja.
V obeh dneh sem srečal na tej poti »ogromno tujcev«, drži da so vsako leto bolje opremljeni (opankarjev skoraj ni bilo), ampak ali so tudi primerno informirani o obnašanju v parku?
Danes sem preiskal ves www.tnp.si in internet, da najdem pravila obnašanja, pa sem naletel na težave. Edine zabeležke o prepovedih sem našel na
• http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=38979
• http://www.gore-ljudje.net/novosti/34765/
• http://www.tnp.si/dozivljati/C39/ (nič o kopanju)
Prosim za pomoč in nasvet za informacije o:
• pravilih obnašanju v TNP
• ali je dovoljeno kopanje v triglavskih jezerih (predvsem Èrno jezero, Ledvica in Zeleno jezero)
• kako postati prostovoljni naravovarstveni nadzornik? (še letos)
• kdo je zadolžen za nadzor obnašanja v parku
• ali obstaja kakšna zgibanka (list papirja) o obnašanju v parku, da jih lahko delim/pokažem nevestnim obiskovalcem parka.
Hvala za pomoč |
| |
V ponedeljek in torek sem planinaril po TNP, oziroma po dolini Triglavskih jezer (Savica-Komarča-TJ-Prehodavci, TJ, Komna, Savica).
Pri Èrnem jezeru počivam in uživam v gorski lepoti, nakar pride skupina tujcev, katera najprej spusti pse v jezero, in še preden sem lahko kaj rekel, zagledam "črnega, kosmatega dedca v gatah", ki leze v jezero.
Groza...
Ga pokličem in mu povem, da je puščanje psa brez povodca in kopanje v jezeru strogo prepovedano.
Možakar malo začuden dvigne roko, reče "OK", in gre iz jezera.
Nakar pride k meni, s karto TNP (1:50000) in začneva debato.
Najprej pove, da psi niso njegovi (vmes so psi in polovica ljudi res izginili), da pa mu ni jasno glede prepovedi kopanja, in da ga zanima zakaj in s kakšno pravico sem mu to prepovedal.
Mu razložim, da sem planinec in dolgoletni član PZS, ter redni obiskovalec slovenskih gora, in da če je že prišel v TNP naj spoštuje pravila obnašanja v TNP. Informacije o tem dobi na vsaki info točki v dolini.
Odgovori, da je velik ljubitelj narave (mimogrede bil je francoz), da se je o tem pozanimal, in mi pokaže zadnjo stran karte, kjer res ni oznake o prepovedi kopanja izven urejenih kopališč v TNP.
...
končala sva tako, da sva se oba strinjala, da bi bil pogled na Èrno jezero v katerem se kopa 100 kosmatih dedcev v gatah "horible" (grozen), in odšla vsak na svoje.
Kasneje pri dvojnem jezeru opazim tablo z jasno oznako prepovedi kopanja.
Ko sem se naslednji dan vračal preko Komne, sem cca 10 minut od vrha Komne srečal skupino treh kolesarjev, ki so rinili kolo na vrh, najbrž z namenom »downhilla«. Ker je bilo slišati, da so se že pred mano nekaj na glas pogovarjali s pohodniki pred mano, sem jih pustil na miru, čeprav sem prepričan, da je na poti Komna-Savica prepoved kolesarjenja.
V obeh dneh sem srečal na tej poti »ogromno tujcev«, drži da so vsako leto bolje opremljeni (opankarjev skoraj ni bilo), ampak ali so tudi primerno informirani o obnašanju v parku?
Danes sem preiskal ves www.tnp.si in internet, da najdem pravila obnašanja, pa sem naletel na težave. Edine zabeležke o prepovedih sem našel na
• http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=38979
• http://www.gore-ljudje.net/novosti/34765/
• http://www.tnp.si/dozivljati/C39/ (nič o kopanju)
Prosim za pomoč in nasvet za informacije o:
• pravilih obnašanju v TNP
• ali je dovoljeno kopanje v triglavskih jezerih (predvsem Èrno jezero, Ledvica in Zeleno jezero)
• kako postati prostovoljni naravovarstveni nadzornik? (še letos)
• kdo je zadolžen za nadzor obnašanja v parku
• ali obstaja kakšna zgibanka (list papirja) o obnašanju v parku, da jih lahko delim/pokažem nevestnim obiskovalcem parka.
Hvala za pomoč |
Lahko bi mogoče kdo tudi razložo, v čem je finta prepovedi kopanja v teh jezerih (če je sploh prepovedano); mislim z naravovarstvenega stališča (saj o tem je menda tu govora), ne s stališča potencialne nevarnosti za kopalca. |
kako postati prostovoljni naravovarstveni nadzornik? (še letos) Kako postaneš naravovarstvenik sicer ne vem. Vem pa, da bi v primeru, da to postaneš, imel opravka s kravami, ki stoječe v vodi serjejo direktno v jezera, potem s planšarijami od koder se gnojnica spira v jezera in pa, nenazadnje, s planinskimi postojankami, ki imajo kuhinjsko kanalizacijo speljano direktno na bregove jezer :( Èrni kosmati dedci v gatah so v resnici samo "sitne ribe". In ker se pri nas po večini lovijo le te, je v predlogu novega zakona o TNP za nedovoljeno kopanje zagrožena kazen od 500 do 1000 ojrotov (več kot za od alkohola klinično mrtvega voznika). A je kdo mogoče kaj bolj na tekočem o tem kako je sedaj z novim zakonom o TNP? Lp M |
Ocenjujem, da je se vedno v veljavi stari zakon o TNP, sprejet v socializmu.[url]http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/tnp.pdf[/url] s popravkom, ki pa ni bistven za gornistvo. Lahko pa, da je v veljavi se kaksen drug predis npr. obcinski odlok, ki prepoveduje kopanje.
Nov zakon pa je trenutno v 2. obravnavi v DZ in je bistvenobolj rigorozen, saj prepoveduje tudi kopanje, razen v Bohinjskem jezeru.
IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI
4.1 Varstveni režimi
13. člen
(splošni varstveni režim v narodnem parku)
(1) Na območju narodnega parka se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti ali ravnanja v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil cilje in namene narodnega parka, zlasti pa ni dovoljeno: 1. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
2. izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ter značilne krajinske in poselitvene vzorce;
4. odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst, ki niso opredeljene kot divjad ali ribe po predpisih, ki urejajo divjad in ribištvo, razen za znanstveno raziskovalne namene;
5. naseljevati in gojiti rastlin in živali tujerodnih prosto živečih vrst;
6. odvzemati iz narave rastlin prostoživečih vrst, vključno z glivami v komercialne namene, razen drevja;
7. loviti divjadi s pogonom;
8. postavljati obor, ribogojnic in urejati komercialnih ribnikov;
9. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
10. odvzemati iz narave mineralov ali fosilov, razen za znanstveno raziskovalne in izobraževalne namene s soglasjem upravljavca narodnega parka;
11. izravnavati grbinastih travnikov;
12. uporabljati fitofarmacevtskih sredstev zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč;
13. postavljati in uporabljati virov svetlobe za usmerjeno osvetljevanje naravnega okolja;
14. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišč in tekaških prog;
15. ograjevati zemljišč v naravnem okolju, razen kadar je ograditev namenjena preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine, če to bistveno ne bo otežilo migracije živali prostoživečih vrst;
16. postavljati znakov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem upravljavca narodnega parka, ter postavljati znakov večjih od 5m2;
17. graditi in postavljati objektov ali naprav na gorske vrhove, grebene, sedla, skalne osamelce, v naravna okna in na druga izpostavljena mesta;
18. graditi pomožnih kmetijskih objektov, pastirskih koč in hlevov v naravnem okolju, razen za opravljanje kmetijskih dejavnosti v narodnem parku;
19. uporabljati pomožnih kmetijskih objektov, hlevov in pastirskih koč v naravnem okolju v katere koli namene, razen za potrebe kmetijskih dejavnosti na kmetijah;
20. graditi novih ali povečevati počitniških objektov in spreminjati namembnosti obstoječih objektov v počitniške objekte;
21. graditi novih planinskih in lovskih koč;
22. širiti obstoječih planinskih in lovskih koč, razen v primeru preprečevanja ali zmanjševanja njihovega obstoječega obremenjevanja okolja;
23. graditi novih hotelskih in apartmajskih naselij;
24. graditi novih objektov za kratkotrajno nastanitev zunaj naselij, v naseljih pa le do 80 ležišč;
25. graditi novih gostinskih stavb zunaj naselij in območij razpršene poselitve;
26. graditi novih stanovanjskih objektov zunaj naselij, razen gradnje stanovanjskih objektov in objektov s stanovanjsko-turistično rabo (do 60 turističnih ležišč), ki pomenijo funkcionalno zaokrožitev obstoječe razpršene poselitve in ohranjajo avtohtoni poselitveni vzorec in značilno krajino;
27. graditi novih objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, razen v območjih za potrebe obrambe;
28. graditi odlagališč odpadkov in odlagati odpadkov v naravno okolje;
29. graditi objektov za hranjenje nevarnih snovi, razen pomožnih objektov za lastne potrebe;
30. graditi površinskih vodnih zbiralnikov;
31. širiti obstoječih smučišč ali graditi novih, razen v neposredni bližini območij naselij, kjer je dovoljeno graditi nova smučišča s površino do največ 10 ha;
32. graditi objektov na obstoječih smučiščih, razen smučarskih prog, žičniških naprav in stavb žičniških naprav ter izvajati sanacijskih del;
33. graditi novih objektov in naprav za proizvodnjo energije zunaj naselij, razen iz obnovljivih virov za samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno energetsko omrežje;
34. graditi oziroma urejati novih vzletno-pristajalnih mest za zrakoplove;
35. postavljati nadzemeljskih elektroenergetskih, telekomunikacijskih in komunalnih vodov (novih ali ob sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi vkop lahko negativno vplival na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;
36. izvajati ukrepov ali gradenj, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda;
37. odvzemati mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe v narodnem parku s soglasjem upravljavca narodnega parka;
38. odpirati novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin;
39. odvzemati grušča z melišč;
40. uporabljati čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem, razen za reševanje;
41. uporabljati motornih sani in drugih vozil na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu, razen za oskrbo planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih tekaških prog s soglasjem upravljavca narodnega parka in za reševanje;
42. leteti z zrakoplovi, razen v mednarodnem zračnem prometu in nad 3500 m, razen za potrebe oskrbovanja objektov pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja, in zaradi zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja policijskih nalog, znanstvenoraziskovalne dejavnosti in meteorološke službe ter za potrebe geodetskega, filmskega, video in dokumentarnega snemanja narodnega parka s soglasjem upravljavca narodnega parka;
43. vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
44. parkirati motornih vozil, počitniških prikolic ali motornih vozil, ki se uporabljajo za prebivanje, zunaj za to določenih mest;
45. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati voženj z motornimi vozili in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, gospodarjenje z gozdovi, opravljanje kmetijskih del, opravljanje geodetskih del, opravljanje geoloških del, obvezne državne gospodarske službe urejanja voda, pomoč pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah;
46. voziti z motornimi vozili na državnih, občinskih, gozdnih in kmetijskih cestah ter javnih poteh za namene organiziranih športnih, testnih, kros in drugih voženj ter v reklamne, tekmovalne in podobne namene;
47. kuriti ognja zunaj za to urejenih mest, razen za namene kmetijske dejavnosti in varstva gozdov;
48. šotoriti ali taboriti zunaj za to določenih mest, razen na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
49. puščati psov s povodca zunaj naselij, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe;
50. izvajati turističnih, športnih ali rekreacijskih dejavnosti, razen ribolova po predpisih, ki urejajo sladkovodno ribištvo, na vodotokih in stoječih vodah, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
51. jezditi konj zunaj za to določenih poti;
52. snemati filmov, videospotov in drugih videoproduktov za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in s cilji narodnega parka;
53. izvajati vojaških vaj in usposabljanj zunaj območij za potrebe obrambe, razen usposabljanja v gorništvu ter za zaščito in reševanje oziroma v primeru poslabšanja varnostnih razmer ter vojne nevarnosti;
54. uporabljati pirotehničnih sredstev v naravnem okolju, razen za potrebe obrambe, zaščite in reševanja, ter eksplozivnih sredstev, razen v dovoljene namene.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.
14. člen
(ugotavljanje škodljivosti ravnanj, posegov in dejavnosti)
(1) Poleg ravnanj, posegov in dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, prvega odstavka 15. člena in 17. člena tega zakona ogrožajo narodni park še tista ravnanja, posegi in dejavnosti, za katere se v postopku priprave prostorskih aktov, načrtov rabe naravnih dobrin, načrtov urejanja voda ali v postopku izdaje konkretnih upravnih odločb ugotovi, da bi lahko ogrozili cilje narodnega parka v taki meri, da bi se bistveno spremenile ali ogrozile tiste lastnosti, ki so pomembne za ohranitev naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti, krajinske pestrosti in kulturne dediščine v narodnem parku.
(2) Škodljivost ravnanj, posegov ali dejavnosti iz prejšnjega odstavka se ugotovi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje in v drugih predpisanih postopkih, ki se izvedejo po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, upravljanja voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(3) Na podlagi ugotovljene škodljivosti ravnanj, posegov ali dejavnosti se tako ravnanje, poseg ali dejavnost dovoli ob hkratni določitvi obveznih pogojev za omilitev škodljivih vplivov na narodni park ali pa se prepove.
15. člen
(varstveni režim v prvem varstvenem območju)
(1) V prvem varstvenem območju je poleg prepovedi iz 13. člena tega zakona prepovedano tudi:
1. spreminjati obliko in sestavo površja, razen v primerih, določenih s tem zakonom;
2. odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst vključno z glivami, razen za znanstveno raziskovalne in izobraževalne namene s soglasjem upravljavca narodnega parka;
3. doseljevati in ponovno naseljevati v naravo živali prostoživečih vrst, razen zaradi izvajanja ukrepov varstva živali prosto živečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in državnega monitoringa voda po predpisih, ki urejajo vode;
4. loviti divjad in ribe;
5. izkoriščati gozd, razen izvajanja ukrepov, ki so namenjeni ohranjanju in krepitvi ekoloških funkcij gozdov in zagotavljanju nujnih varstvenih ukrepov v gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti;
6. pasti živali zunaj za to določenih območij planin ali brez pašnih redov;
7. odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda;
8. izvajati melioracijska dela, razen poseka dreves in grmičevja za redno vzdrževanje in urejanje pašnikov in poti na za to določenih območjih planin v načrtu upravljanja ter za urejanje obstoječe mreže kolovozov in poljskih poti za dostop na te planine pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja;
9. graditi nove, rekonstruirati obstoječe in postavljati začasne objekte, razen:
- mlekarn in hlevov vendar samo na za to v načrtu upravljanja določenih območjih planin in če je njihova raba povezana s pašo;
- objektov za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja;
- objektov za evidentiranje in sledenje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov, če ti ne zahtevajo cestne povezave in nimajo ležišč;
10. graditi nove in širiti obstoječe ceste, kolovoze, poljske in druge poti;
11. graditi novo gozdno infrastrukturo, razen infrastrukture za izvajanje ukrepov za ohranitev in krepitev ekološke funkcije gozdov ter nujnih varstvenih ukrepov v gozdovih, ki se določijo v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;
12. graditi nadomestne objekte, razen če so namenjeni kmetijski dejavnosti, povezani s pašo na planinah, določenih v načrtu upravljanja;
13. spreminjati namembnost obstoječih objektov ali njihovih delov;
14. nadelavati nove planinske, turistične in druge poti ter steze, jih širiti ter označevati, razen označevati zgodovinske in tematske poti v soglasju z upravljavcem narodnega parka;
15. izvajati gostinsko dejavnost in nuditi prenočišča na planini, razen v okviru dopolnilne dejavnosti na planini;
16. prirejati javne shode in prireditve ter organizirati športna tekmovanja, razen tradicionalnih s soglasjem upravljavca narodnega parka;
17. kopanje, potapljanje, čolnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti na jezerih in vodotokih;
18. voziti motorna vozila na gozdnih in kmetijskih cestah, razen za izjeme, določene v 45. točki prvega odstavka 13. člena tega zakona;
19. voziti se s kolesom, razen na za to določenih območjih.
(2) Dopolnilna dejavnost na planini iz 15. točke prejšnjega odstavka je z dejansko planinsko pašo povezana dejavnost, ki se opravlja v kmetijskem gospodarstvu - planini v času paše in omogoča nosilcem ali nosilkam (v nadaljnjem besedilu: nosilec) planinske paše boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile na planini. Kot dopolnilni dejavnosti na planini se lahko opravljata samo predelava mleka in turizem na planini v največ enem, posebej za to urejenem objektu za vsako od obeh dejavnosti.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so v prvem varstvenem območju dopustne gradnje, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, ter objektov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih nesrečah.
(4) Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena je:
- zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni ali ob porušenem naravnem ravnovesju zaradi prekomernega povečanja populacije ene vrste divjadi nad nosilno kapaciteto ekosistema, tako da so izkazani neugodni vplivi na druge živalske ali rastlinske vrste, v prvem varstvenem območju dovoljeno odvzemati iz narave divjad na posebej za to določenih območjih v nelovnih površinah prvega varstvenega območja, ki so na meji med prvim in drugim varstvenim območjem;
- dovoljen odvzem divjadi in rib iz narave za znanstveno raziskovalne namene in izvajanje ukrepov varstva živali prosto živečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, s soglasjem upravljavca narodnega parka.
(5) Obseg območij ter vsebina in čas trajanja upravljavskega ukrepa za divjad iz prve alineje prejšnjega odstavka se na predlog upravljavca narodnega parka določijo v letnih lovskoupravljavskih načrtih Triglavskega lovsko upravljavskega območja po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo.
(6) Ne glede na določbo 9. točke prvega odstavka tega člena je dovoljena rekonstrukcija planinskih in lovskih koč v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti, s tem da se ne povečajo prenočitvene ali gostinske kapacitete.
(7) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.
(8) Vlada predpiše dodatne pogoje, ki poleg predpisov, ki urejajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, določijo podrobnejše značilnosti, obseg in način opravljanja dopolnilne dejavnosti na planini kot vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(9) V postopku izdaje dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, sodeluje upravljavec narodnega parka z mnenjem.
16. člen
(varstveni režim v drugem varstvenem območju)
(1) V drugem varstvenem območju veljajo prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je dovoljeno:
1. pasti živali po predpisih, ki urejajo kmetijstvo;
2. vzdrževati obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč in postavljati senike, zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3. sonaravno gospodariti z gozdom skladno z gozdnogospodarskim načrtom;
4. trajnostno gospodariti z divjadjo skladno z lovskoupravljavskim načrtom;
5. voziti se z motornimi voziti in kolesi po cestah, določenih z načrtom upravljanja.
(2) Poleg izjem iz prejšnjega odstavka je v drugem varstvenem območju na območju Bohinjskega jezera z okolico dovoljeno tudi:
1. trajnostno gospodariti z ribami skladno z ustreznimi ribiškogojitvenimi načrti;
2. graditi nadomestne pomole na južni obali Bohinjskega jezera na lokacijah obstoječih zakonito zgrajenih pomolov;
3. graditi čolnarno na lokaciji Pod skalco po predpisih, ki urejajo zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah, s katerimi je upravljanje s pristanišči določeno kot lokalna gospodarska javna služba;
4. uporabljati čolne na motorni pogon z notranjim izgorevanjem zaradi potreb reševanja in uporabljati čolne na električni pogon;
5. kopanje, potapljanje, drsanje, čolnarjenje in jadranje;
6. začasna sezonska postavitev nujne opreme, ki je po predpisih, ki urejajo varstvo pred utopitvami, potrebna za ureditev območij kopalnih voda v Fužinarskem zalivu na Veglju;
7. urediti območje na Veglju, ki zajema obstoječi gostinski objekt in igrišče ter parkirišče v njegovi neposredni bližini, pri čemer se uredijo tudi sanitarije, garderobe in igrale za potrebe kopalcev v Fužinarskem zalivu;
8. prirejati športne, rekreativne in tradicionalne prireditve po predhodnem soglasju upravljavca narodnega parka.
(3) V območju iz prejšnjega odstavka je prepovedana širitev obstoječega kampa.
(4) Rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov se v območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvajajo le v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti.
17. člen
(varstveni režimi v ožjih zavarovanih območjih)
(1) Poleg prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v spodaj navedenih ožjih zavarovanih območjih prepovedano tudi:
1. naravna rezervata: Log pod Mangrtom - Ruševa glava in Kukla-Razor: izvajati posege, dejavnosti in ravnanja razen gibati se po obstoječih poteh;
2. naravni spomeniki: Krn - Rdeči rob, Mangrt - vrh, sedlo in južna pobočja ter Jama pod Rdečo skalo (Mangrška jama), Morež - južna pobočja, Kriški podi - kraška uravnava in jezera, Dupeljsko jezero, Krnsko jezero, Jezero v Lužnici, Dolina Triglavskih jezer:
- spreminjati obliko in sestavo površja;
- izvajati zemeljska dela (npr. odkopavati travno rušo);
- izvajati gradnje objektov vseh vrst, razen na stavbnih zemljiščih planinskih koč;
3. naravni spomeniki: Mala korita Koritnice, Soteska Koritnice in Klužka korita, Loška stena, Soča - korita Vrsnice, Trenta - Kloma, Trenta - Tonov kamen, Trenta - skali in podor pri Plajerju:
- spreminjati obliko in sestavo površja;
- izvajati zemeljska dela (npr. odkopavati travno rušo);
- izvajati gradnje objektov vseh vrst in del glede splošne rabe naravnih dobrin na bregu ali v neposredni bližini bregov;
- izvajati športne rekreativne dejavnosti, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote;
4. naravni spomeniki: Tolminka - soteska in korita, Možnica - soteska, korita, slapovi in naravna mostova, Trenta - Mlinarica, Trenta - Zapotok, Zadlaščica:
- izvajati gradnje objektov vseh vrst in del glede splošne rabe naravnih dobrin na bregu ali v neposredni bližini bregov, razen izvajanja investicijskih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev na obstoječih cestah;
- izvajati športne rekreativne dejavnosti, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote;
5. naravni spomenik Pokljuška soteska:
- spreminjati obliko in sestavo površja;
- izvajati gradnje objektov vseh vrst;
- izvajati zemeljska dela (npr. odkopavanje travne ruše);
- ob vhodu v Pokljuško luknjo spreminjati vegetacijske združbe;
6. naravni rezervati: Mala Pišnica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova špica:
- pasti živino, razen na območju naravne vrednote Sleme nad Tamarjam in Slemenova špica,
- izvajati gradnjo objektov vseh vrst, razen rekonstrukcije in nadomestne gradnje vodnogospodarskih objektov ter lovske koče;
7. naravni spomeniki: Fosili v Kozji dnini, Špica v Sedelcih, Grapa pod Travnikom in slap Èrne vode, Hornovo okno, Malo Prisojnikovo okno, Peričnik – zgornji in spodnji slap ter naravni most, Okno v južni steni Škrlatice, Okni v Rjavini, Veliko Prisojnikovo okno, Izvir in slap Nadiže, Lipa v Zgornji Radovni, Šum v Blejskem Vintgarju:
- izvajati gradnje objektov vseh vrst;
8. naravni spomenik Triglav:
- izvajati gradnje objektov vseh vrst;
- na območju naravne vrednote Triglavski ledenik je prepovedano tudi:
a) postavljati prenosne žičnice;
b) smučati od 1. julija do 1. decembra;
c) izkoriščati led za pridobivanje vode;
9. naravna spomenika Lipa v Zgornji Radovni (Gogalova lipa) in Soča - lipa pred cerkvijo sv. Jožefa:
- sekati, lomiti ali kako drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevo, njegovo deblo, korenine in veje;
- obešati ali postavljati predmete na drevo;
10. naravni spomenik Gorska skupina Martuljek: v delu, ki je v drugem varstvenem območju:
- graditi nove objekte in naprave za proizvodnjo energije ter energetske in komunikacijske vode;
- graditi nove in širiti obstoječe ceste, gozdne ceste, vlake, kolovoze, poljske in druge poti.
(2) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.
18. člen
(izjeme za območja cest)
(1) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območju regionalne ceste Kranjska Gora - Ruska cesta – Vršič – Trenta in ceste Strmec na Predelu – Mangartsko sedlo, ki imata status turistične gorske in panoramske ceste, znotraj njunega varovalnega pasu v prvem in drugem varstvenem območju dovoljeno:
1. izvajati investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev;
2. urejati površine za mirujoči promet na obstoječih lokacijah, ki so določene z načrtom upravljanja;
3. postavljati začasne sezonske objekte, ki so prostorsko in funkcionalno vezani na površine iz prejšnje točke;
4. organizirati tradicionalne športne prireditve, če ne povzročajo prekomerne obremenitve s hrupom in če nimajo neugodnih vplivov na cilje narodnega parka.
(2) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območjih državnih in občinskih cest znotraj njihovega cestnega sveta v drugem varstvenem območju dovoljeno izvajati dejavnosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona, se lahko zgradi tunel pod Vršičem zaradi omogočanja celoletne prevoznosti Vršiča.
19. člen
(območje vpliva sproščanja gensko spremenjenih organizmov zunaj narodnega parka)
(1) Na predlog ministrstva določi vlada območja zunaj narodnega parka, kjer bi sproščanje in uporaba gensko spremenjenih organizmov lahko vplivalo na biotsko raznovrstnost v narodnem parku.
(2) V območjih iz prejšnjega odstavka je prepovedano sproščati in uporabljati gensko spremenjene organizme, zaradi katerih so bila območja določena.
20. člen
(izjeme za upravljavca narodnega parka in opravljanje naravovarstvenih nalog)
(1) Ne glede na prepovedi iz 13., 15., 16. in 17. člena tega zakona se v narodnem parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih naravovarstvenih nalog in ukrepov, določenih z načrtom upravljanja in skladno s programom dela upravljavca narodnega parka.
(2) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona lahko upravljavec narodnega parka v skladu z načrtom upravljanja vzdržuje in oskrbuje objekte parkovne infrastrukture.
21. člen
(druge izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona se lahko v narodnem parku:
- opravljajo dejavnosti obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda po predpisih, ki urejajo vode in skladno z varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave, nujni obrambni ukrepi v primeru razglasitve izrednega stanja ter izvaja zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
- izvajajo posegi v kulturno dediščino in opravljajo dejavnosti javne službe varstva kulturne dediščine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, in skladno z varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave.
(2) Redne naloge obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda se opredelijo v letnem programu za njihovo izvedbo, pri pripravi katerega se upoštevajo namen in varstveni cilji tega zakona ter načrt upravljanja in se izvajajo po terminskem načrtu, ki mora biti usklajen s terminskim načrtom dvoletnega programa dela upravljavca narodnega parka.
(3) Posegi v kulturno dediščino in njena uporaba v narodnem parku se izvajajo ob upoštevanju namena in varstvenih ciljev tega zakona ter načrta upravljanja po terminskem planu, ki mora biti usklajen s terminskim planom dvoletnega programa dela upravljavca narodnega parka. Nov zakon je objavljen na spletni strani DZ. [url]http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&cl=T&mandate=-1&vt=40[/url] |
Novi zakon je brez veze objavljati, saj ni sprejet in ne velja. V Zakonu o TNP sicer nič izrecno ne piše o kopanju, ampak to področje pokrivajo drugi zakoni.
Lahko bi mogoče kdo tudi razložo, v čem je finta prepovedi kopanja v teh jezerih (če je sploh prepovedano); mislim z naravovarstvenega stališča (saj o tem je menda tu govora), ne s stališča potencialne nevarnosti za kopalca. V 4. točki 64. člena [b:967a497615]Zakona o vodah[/b:967a497615] piše naslednje: [color=blue:967a497615]V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je [b:967a497615]prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje[/b:967a497615].[/color:967a497615] V visokogorskih jezerih se ekološko in kemijsko ravnovesje še toliko prej poruši! Poleg tega je tukaj še [b:967a497615]Zakon o varstvu pred utopitvami[/b:967a497615], če se komu da študirati. • kako postati prostovoljni naravovarstveni nadzornik? (še letos) [url=http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_zavarovana_obmocja/neposredni_nadzor_v_naravi/]Neposredni nadzor v naravi[/url] |
Jah, tudi jaz sem pred leti zaplaval v Èrnem jezeru, seveda pa nisem ne črn in ne debel, pa še kopalke sem imel. Sem pa potem spodaj opazil, da se je kvalteta slapa Savica bistveno poslabšala. |
Verjamem, da pogled na kosmatega Francoza ni bilo to, kar bi si ti želel ob počitku ob Èrnem jezeru, ampak če gledamo z naravovarstvenega vidika - kakšno škodo je pa s tem svojim kopanjem povzročil?!
Tvoj argument o stotinji kopalcev v tem jezeru je sicer smiseln, a mislim, da se takega navala, ne glede na to, kako bi bilo s prepovedjo, ne gre bati! Kako bi pa to zgledalo, si pa lahko pogledaš ob Bohinjskem j., ki ima po sedanjem zakonu popolnoma enak status kot Èrno j.! Da ne govorimo o pašnikih ob njem, prav tako v TNP, ki jih občina čez poletja spreminja v bolj ali manj blatna parkirišča in celo povsem nezakonito zaračunava! Potem so tu še razne ceste, narejene bolj ali manj za novodobne vikendaše, pred kratkim zgrajene v TNP, očitno z žegnom odgovornih v TNP.
Hočem povedati to, da nadzorniki že sedaj, če dobijo kakega posameznika, ki se kopa, parkira, hodi, kolesari ali prespi tam, kjer naj ne bi smel, znajo odločno odreagirat, pa čeprav, resnici na ljubo, tak posameznik za naravo menda ni ne vem kako škodljiv, medtem ko uprava TNP mirno gleda resnično grobe posege v okolje in se zdrzne morda le ob ogorčenem odzivu planincev, ki jim je za naravo očitno precej bolj mar, kot tej upravi, kot se je denimo zgodilo ob že začeti gradni ceste z Planine pri j. v Laz... |
Hvala vsem za pomoč, vmes sem kontaktiral tudi osebo zaposleno na TNP, še čakam na njegov odgovor in pomoč.
Vprašanje za vse: po kakšnem ključu (zakonu, odloku), pa je potem jasen znak prepovedi kopanja pri Dvojnem jezeru?
[img:6b5e3dad02]http://shrani.si/f/6/GP/3mE59LxS/tj1.jpg[/img:6b5e3dad02]
Hvala in lep pozdrav |
Èe bi imel pri roki še veljavni [i:d17c77a268]Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za narodni park[/i:d17c77a268] iz leta 1961, bi ti mogoče znal povedati.
Tudi tale [url=http://www.tnp.mop.gov.si/pregled_ozjih_zo_tnp.pdf]Pregled ožjih zavarovanih območij v TNP[/url] je zanimiv za branje. mogoče se ti utrne kakšna ideja. |
Kolikor je meni poznano, trenutno ni predpisa, ki bi izrecno prepovedoval kopanje v jezerih TNP! Tudi člen Zakona o vodah, ki je bil predočen, bi zelo težko spravili v ta okvir in če sploh obstajajo kazenske sankcije zanj, bi morebitna kazen verjetno težko zdržala pritožbo!
Tu gre bolj za to, da glede na sam namen in vsebino TNP kopanje v teh jezerih pač ni primerno in naj bi se ga obiskovalci vzdržali! Ker naj bi s tem pač rušili neko naravno ravnovesje v takšnem jezeru, sploh če bi bilo teh kopalcev ogromno. Kdor pa meni drugače in se vseeno želi okopati, pa mu pravzaprav nihče kaj dosti ne more, niti nadzornik TNP ne. Že davno je sicer tega, ko sem se pogovarjal z nadzorniki TNP in smo konkretno govorili o kopanju v Ledvički in na moje konkretno vprašanje, kaj bi nadzornik naredil, če zaloti takšnega kopalca, je bil odgovor nekako v smislu, da bi ga pač opozoril, da se naj tega ne bi počelo, tu se pa njegova pooblastila že počasi nehajo. Morda se motim in dejansko obstaja predpis, ki kopanje prepoveduje, a jaz ne vem zanj, a mislim, da gre tu bolj za osveščanje kot prepovedovanje, tako da si bil do tega Francoza morda kar malce krivičen, saj človek verjetno dejansko ni počel nič prepovedanega!
Vsekakor pa objavi na tem forumu odgovor, ki ga boš dobil od pristojnih v TNP, bom pa še jaz malo svoje vire vklopil...!  |
Prepoved kopanja v jezerih v TNP je čista neumnost. Kakšno škodo pa lahko nek kopalec, lepo prosim, povzroči? Poslabša ekološko ali kemijsko stanje, poruši ekosistem? Ja, sigurno  . Govorim seveda o običajnem plavanju, ne o umivanju s šamponom ali kaj podobnega. Tudi se po moje ni za bati nekega navala, temperatura teh jezer ni ravno posebej prijetna za kopanje, dostop do njih pa je za trume kopalcev sploh premalo udoben. Èe razni naravovarstveniki želijo (želite), da se vas bo resno jemalo, potem naj bodo tudi razne prepovedi smiselne, drugače so edine posledice nerazumevanje, jeza in neodobravanje s strani občanov in to, da noben resno ne jemlje niti tistih pravil, ki bi se jih zaradi zaščite lepot naše narave res splačalo držati. Saj vsak ve, da se v TNP vsak dan legalno odvija precej dejavnosti, ki so za okolje dosti bolj obremenjujoče od občasnega kopalca v jezeru, pa se zaradi takšnih in drugačnih razlogov jemljejo kot nekaj povsem običajnega. |
Mariborčan, se podpišem pod tvoje mnenje. 8)
Mi vsi z vožnjo z avtomobili, letali, s prdenjem..., in posledično globalnim segrevanjem neprimerljivo mnogo bolj vplivamo na občutljiv ekosistem gorskih jezer kot pa tistih nekaj "črnih kosmatih dedcev" na leto. Tako bi bilo potrebno prav vsem zaračunat tistih 1000€ kazni :idea:
Večina »ekologov« pri nas je lartpurlartistov, ki o ekologiji ali ne vejo dosti ali pa nimajo jajc, ko trčijo ob ekonomski interes. Tudi v primeru TNP je tako.
Lp M |
Predlagam, da se TNP-ju odvzame naziv "narodni park", saj je očitno, da kot družba ne znamo, ne zmoremo in nočemo razumeti pojma "narodni park".
Tujcem je tako ali tako vseeno, kaj se bo dogajalo z našimi lepotami. Dokler bo pri nas luštno, bodo prihajali k nam, ko tega ne bo več, bodo odšli drugam. |
Hvala vsem za pomoč, vse prebiram, in čakam še na odgovor od osebe iz TNP-ja (trenutno je na dopustu). Hvala Marfiju za link na [url]http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_zavarovana_obmocja/neposredni_nadzor_v_naravi/[/url]. |
Prejšnjič sem se pogovarjal z nadzornikom v TNP-ju in iz povedanega je bilo razbrati, da imajo trenutno nadzorniki pooblastila le za pisanje kazni za vožnjo in parkiranje v naravnem okolju, ne pa zaradi naprimer spuščenega psa in podobno. Ponavadi mora biti poleg še kakšen inšpektor (gozdarski, kmetijski,...)
Glede kopanja pa le tole. Eden človek ni velika škoda, 100 je pa že lahko sploh, če ste še na debelo namazani s kakšno kremo in ob upoštevanju škode, ki so jo storili pametnjakoviči z izpustom rib v jezera.
Glede kolesarjev imam pa tudi svoje mnenje.
Èe je omejitev 50 je 50 in ne 52km/h. |
Kopanje, tudi umivanje, predvsem pa [url=http://www.moj-album.com/slike/6972499/hZv_KPGLrEDpdswJ.v.jpg]namakanje[/url] je naravnost smešno prepovedovati. Koliko pa je tistih "korajžnih", ki si privoščijo, predvsem pa upajo zaplavati, npr.v Ledvički? :evil: :idea:
Jaz svojim okončinam privoščim kjer se le da, da "kršijo" takšne zakone, seveda pa brez nekih šamponov itd.
Meni se najbolj prileže v tolmunih......saj veste kje. :D :D :oops:
Ja,ja, je mariborčan lepo razložil zadevo in močno upam, da ste jo vsi vročekrvneži razumeli. :evil: |
Koliko pa je tistih "korajžnih", ki si privoščijo, predvsem pa upajo zaplavati, npr.v Ledvički? :evil: :idea: Se strinjam, in sem na dejstvo, da sem si upal zaplavati v Èrnem jezeru, prej ponosen, kot da bi si kaj očital. Pa čeprav je najtoplejše od vseh sedmih. |
Èe se že hvalimo, jaz sem upal zaplavat v Srednjem Kriškem jezeru in to klub temu, da je vanj s Pogačnikovega doma speljana kanalizacija. Najbolj adrenalinsko za kakšno bolezen fasat je bilo plavanje v Jezeru na Planini pri Jezeru. Tam gre čreda krav do pasu v vodo, potem pa na eni steni - tam kjer imajo gobec - pijejo, na drugi strani - tam kjer imajo... - v vodo odlagajo odpadke v tekočem in trdem agregatnem stanju. Nekatere od njih tudi v poltekočem. |
Kakšna je razlika med vami (Rožle, Filip, mosovnik,...) in tistimi, ki divjajo po avtocesti >300km/h in se o tem hvalijo na forumih? |
Rožle, tisto plavanje v "Jezeru" pa verjetno ni bilo opravljeno ravno takrat, ko smo nekateri s klopce pred kočo opazovali korenjaka, ki se je zaletaval po bregu navzdol in na glavo (s)kakal (to se mi pa zdi sumljivo podobno tvojemu opisu ...) v jezero? Ena od krav, ki je ravno takrat prežvekovala na strmini (nad stenico, desno od pehoda proti Dednemu polju), se ni mogla zadržati, posnemati je hotela prej omenjenega korajžneža. Vsa zagreta je izpljunila šop trave in naredila par zaletnih korakov po steni navzdol .... Letela je dolgo ... sekundo ali dve, žal zgrešila jezero (prekratek odriv) in v naslednjem trenutku blažena pristala v kravjih nebesih. (Mi v tostranstvu smo slišali le glasen plofffff. Od takrat me zanima, kako se je to slišalo na oni strani? ) Naj ji bo tam lepo postlano, kot je bilo takrat v koči mesarju (če so ga hoteli zvabiti z doline), ki je moral takrat še peš prilesti do adrenalina polne pokojnice. Ja, tista že ne bo več zabredla do pasu ... :D |
Kakšna je razlika med vami (Rožle, Filip, mosovnik,...) in tistimi, ki divjajo po avtocesti >300km/h in se o tem hvalijo na forumih? Podobno primerjavo sem imel v mislih tudi sam in, zanimivo, tudi meni je po glavi hodila številka 300km/h. Z omenjeno prepovedjo namakanja se rešuje problem tistih, ki namesto 50 vozijo kakšno stotinko hitreje, medtem ko nekateri mimo drvijo s 300km/h povsem nekaznovani. Trenutno je največji problem jezer v TNP, poleg subjektov, ki v okolici jezer opravljajo gospodarske dejavnosti, spreminjanje temperature v okviru klimatskih sprememb in s tem zmanjševanje pretokov skozi jezera. Verjetno vsi vemo, da so le ta ledeniškega izvora. Negativno vpliva tudi krajši čas pokritja z ledom in snežno odejo. Vse ostalo je pesek v oči. Torej ZMP, če ti je resnično toliko do gorskih biserov, se namesto v avto usedi na bicikel. En sam sicer ne pomeni veliko, če pa bi tako ravnali vsi, bi bil rezultat v obliki počasnejšega globalnega segrevanja. @BOR_KUM Ne takrat me ni bilo zraven. Upam, da ste imeli tudi vi kaj koristi od pokojnice :lol: . |
Kakšna je razlika med vami (Rožle, Filip, mosovnik,...) in tistimi, ki divjajo po avtocesti >300km/h in se o tem hvalijo na forumih? Razlika je očitna. Tisti, ki divjajo po avtocesti, ogrožajo kar lepo število ostalih udeležencev v prometu, tisti, ki se kopajo v teh jezerih, pa nikogar in ničesar. ZMP, brez zamere, ampak upam, da ne postaneš kakšen nadzornik v TNP (ali kje drugje), ker takšno pikolovstvo ne vodi nikamor. Moje mnenje. |
Razlika je očitna. Tisti, ki divjajo po avtocesti, ogrožajo kar lepo število ostalih udeležencev v prometu, tisti, ki se kopajo v teh jezerih, pa nikogar in ničesar.
Prav takšen odgovor sem pričakoval, tudi tisti na motorističnih forumih se tako izgovarjajo (oni vedno gledajo, da nobenega ne ogrožajo), ampak pravila pa kršijo, in se o tem hvalijo, kot veliko junaško dejanje. Poleg informacij ki sem jih iskal, sem to debato začel tudi za razlogom, da ugotovim, ali se tudi slovenski obiskovalci gora namakajo v naših biserih. Hvala za informacije. |
Kar se namakanja v biserih tiče, se moram enkrat še v Krnskem, potem se bom seveda pohvalil na tem forumu. Kadar je le malo možnosti za kaj takega, dam v nahrbtnik tudi prave kopalke. Ampak v Repovem kotu je bilo pa vseeno preveč brrrrrrrrr ... samo do kolen.
Lahko pa se pohvalim s plavanjem v Mali Pišnici. Potem ko prebredeš Veliko, se ti zdi Mala skoraj topla Me prav malo briga, če je tudi tam prepovedano, dokler lahko po nji bredejo sloni 
Motorističnih 300 je pa zame vseeno popolnoma druga zgodba. |
Razlika je očitna. Tisti, ki divjajo po avtocesti, ogrožajo kar lepo število ostalih udeležencev v prometu, tisti, ki se kopajo v teh jezerih, pa nikogar in ničesar.
Prav takšen odgovor sem pričakoval, tudi tisti na motorističnih forumih se tako izgovarjajo (oni vedno gledajo, da nobenega ne ogrožajo), ampak pravila pa kršijo, in se o tem hvalijo, kot veliko junaško dejanje. Kar se jezer tiče, ne gre za izgovor, ampak za dejstvo. Kar se kršenja pravil tiče, pa se spomni začetka te teme, kjer je bilo ugotovljeno, da s trenutnim zakonom kopanje v teh jezerih sploh ni prepovedano (kar se tiče postavljenih tabel, ki prepovedujejo kopanje, so seveda brezpredmetne, če zanje ni zakonske podlage). |
@Filip:
A v Jezeru v Lužnici si se tudi že kopal? [img:168fc031e0]http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album214/naughty.gif[/img:168fc031e0] |
Nisem, ampak je dobra ideja :lol: Kaj pa ti, kje? |
(kar se tiče postavljenih tabel, ki prepovedujejo kopanje, so seveda brezpredmetne, če zanje ni zakonske podlage). Le kje je ta presneti [i:e572945578]Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za narodni park[/i:e572945578] iz leta 1961? |
Nisem, ampak je dobra ideja :lol: Kaj pa ti, kje? Jest ne plavam v jezerih TNP, ampak raje kolesarim po TNP [img:6aab66f6f0]http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album214/confused.gif[/img:6aab66f6f0] Priznam pa, da sem si v Krnskem jezeru namoču oz. ofrišal noge po spustu s Prehodcev [img:6aab66f6f0]http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album214/shamed.gif[/img:6aab66f6f0] |
Preko vez v vrhu PZS sem dobil kopijo Odloka o raglasitvi doline Triglavskih jezer za narodni park.:)
[url]http://slovan.moj-album.com/album/14053792/?os=14053804[/url] |
Hvala vsem za vse informacije. Sam sem nekajkrat kontaktiral zaposlenega na TNP-ju, vendar mi ni mogel nič konkretnega pomagati.
Glede na vse skupaj je rezultat naslednji
-po trenutno veljavnem zakonu/odloku je kopanje v triglavskih jezerih dovoljeno
-po novem zakonu (ko bo sprejet, če bo) je kopanje v triglavskih jezerih prepovedano.
-nadzora ni
-lažje postaneš predsednik države, kot prostovoljni nadzornik TNP-ja
-za vse tiste, ki zagovarjate kopanje v TNP-ju, je dobra tema v razmislek ([url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=4439[/url])
-je pa v smeri varovanja narave poskrbela PZS, s prepovedjo uporabe besede gornik in gorništvo, saj mislim, da je tako, ker edino gorniki so tisti, ki se veselo namakajo v jezerih, po več dnevnih gorništva na naših gorah (pardon planinah). Planinec tega že ne bi naredil.
Hvala vsem in veliko gorniških, pardon planinskih užitkov. |
-za vse tiste, ki zagovarjate kopanje v TNP-ju, je dobra tema v razmislek ([url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=4439[/url])
Pod to temo (povezava - link) je relativno malo napisanega o kopanju :idea: :?: Morda več o morebitnem smetenju |
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
Prijava
O avtorjih