FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Boj: četrtek, 28. avgust 2008, ob 10.39 uri; ogledov: 36

Ravno sem zopet malo pregledoval knjižico SPP in se ustavim pri Jalovcu. Smo šli trije pobčki in ena punca na Jalovec, seve z avtobusom do Rateč in do koče v Tamarju. Tam smo naleteli še na Zasavske planince in zjutraj se nam je pridružil še en izkušeni gornik, kateri nas je vodil do Jalovca, tako da nas je bilo kar za eno desetino. Šli smo preko Kotovega sedla in do vrha. Na zavetišče pod Špičko smo prišli v zgodnjem popoldnevu in kar hitro smo naročili enolončnico ter jo z velikim užitkom začeli jesti, ko iznenada zaslišimo zvonec in obvestilo, da bo vlak ravno odpeljal na Vršič. Nekaj naivnih nas je takoj prenehalo jesti in se zapodimo z nahrbtniki v smeri poziva. Seveda nas je tam pričakal Franci /oskrbnik zavetišča/ in se prav veselo hahljal, prav tako tudi stari planinski mački, saj nas je zelenčke prav lepo nasamaril. Je pa ta dogodek, kljub častljivi starosti še vedno živ in ko se srečamo, takratni mulčki ,danes pa malo starejši se tej prigodi vedno nasmejimo.

Boj: četrtek, 28. avgust 2008, ob 10.39 uri

Ravno sem zopet malo pregledoval knjižico SPP in se ustavim pri Jalovcu. Smo šli trije pobčki in ena punca na Jalovec, seve z avtobusom do Rateč in do koče v Tamarju. Tam smo naleteli še na Zasavske planince in zjutraj se nam je pridružil še en izkušeni gornik, kateri nas je vodil do Jalovca, tako da nas je bilo kar za eno desetino. Šli smo preko Kotovega sedla in do vrha. Na zavetišče pod Špičko smo prišli v zgodnjem popoldnevu in kar hitro smo naročili enolončnico ter jo z velikim užitkom začeli jesti, ko iznenada zaslišimo zvonec in obvestilo, da bo vlak ravno odpeljal na Vršič. Nekaj naivnih nas je takoj prenehalo jesti in se zapodimo z nahrbtniki v smeri poziva. Seveda nas je tam pričakal Franci /oskrbnik zavetišča/ in se prav veselo hahljal, prav tako tudi stari planinski mački, saj nas je zelenčke prav lepo nasamaril. Je pa ta dogodek, kljub častljivi starosti še vedno živ in ko se srečamo, takratni mulčki ,danes pa malo starejši se tej prigodi vedno nasmejimo.

igorz: četrtek, 28. avgust 2008, ob 20.29 uri

Zvonca sigurno in preverjeno ni bilo, bila pa je piščalka, železničarska kapa, bele rokavice in loparček, pa če so bili tujci je bilo še kaj besedi zraven, dobro, da niso razumeli, to bi bil hudič.

Boj: četrtek, 28. avgust 2008, ob 21.46 uri

Igorz najlepša hvala za tvoj prispevek, kateri da tej anekdoti ravno pravšnjo mero. Ker je od tega minilo že več kot 25 let, sem piščalko zamenjal z zvoncem, vem pa da je bil za nas, zelenčke, ta pisk "hudimano " zaresen in res smo se pognali proti postaji. Igorz resnično še enkrat najlepša hvala, bom na naših srečanjih povedal, tako kot si ti zapisal. :D