FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: petek, 19. september 2008, ob 18.40 uri; ogledov: 2

Že spomladi sem se odločil, da grem jeseni pogledat kje so hodili mladi Belgijci. Ker dopoldan prespim, se na pot odpravim šele okoli 11.30 ure s prodov v Jezerski dolini. Grem po poti 653 in po slabih 15. minutah pridem na križišče, kjer se v desno odcepi pot 654 za Cima Mogenza Picolla (Bohinca), levo gre za Cima del Lago (Jerebica) Odločim se za pot 654, čeprav vem, da po njej Belgijci niso nikoli hodili. Sprva grem po pravem kolovozu, ki se kasneje spremeni v stezico, le-ta pa se kmalu spremeni v pravo pravcato mulatjero med gozdom, ki se z višino vse bolj redči in končno hodim samo še med redkimi macesni. Pot me pripelje med ostanke raznih utrdb na samo sedlo, ki je prostrani svet škrapelj, rušja, jam, žlebov in kavern ter obzidij. Tukaj se nekaj časa ustavim, potem pa pa se podam v prečenje tega raznolikega sveta. Hodim po nekdanjih veznih poteh med kavernami, ki pa so že precej zaraščene, orientiram se po možicih in redkih obledelih pikah, ki so mi v pomoč. Èez kake pol ure pridem na škrbino, ki so jo prečili Belgijci, stoodstotno tega seveda ne vem, ampak je edini možen prehod. Za nekaj sto metrov se napotim proti jugu in moja domneva je potrjena saj so v tisti smeri daleč spodaj sicer tudi Korita nad katerimi so Belgijci obtičali kot v mišnici. Potem se vrnem in grem proti severu oz. proti Jezerski dolini, grapa se kar strmo prevesi navzdol, vendar gre brez težav (ko je zasnežena, je težav manj). Tako sestopam in iščem prehode, vmes je namreč nekaj manjših skokov, kar hitro napredujem, nižje naletim na stezico označeno z zelo obledelimi pikami, ki vodijo v desno, od kje prihajajo navzgor mi ne uspe ugotviti, sestopam po svoji smeri in kmalu naletim na nekaj kavern, od tam pa po stezici v levo in spet sem na poti 654 po kateri se vrnem v dolino. Glede na vzpon, ki so ga opravili Belgijci bi jim bilo treba čestitat, resda, da so za vzpon potrebovali okoli 6 ur, jaz sem bil gor in dol s prečenjem vred v 4 urah, ampak vseeno, vsekakor se vrnem pozimi in to zadevo še presmučam. Sicer pa je pot zanimiva, na Škrbini lahko nadaljujejmo do bivaka Mondonuti Savoia oz. Sella Robon in se vrnemo proti Neveji, seveda je potrebno predhodno organizirati prevoz. Na drugo stran so čudoviti pogledi na južna pobočja Visoke police, Lepe glave, Visoke bele špice, Krniške špice in pa seveda tudi proti Mangrtu, ves čas pa je globoko spodaj Rabeljsko jezero.

igorz: petek, 19. september 2008, ob 18.40 uri

Že spomladi sem se odločil, da grem jeseni pogledat kje so hodili mladi Belgijci. Ker dopoldan prespim, se na pot odpravim šele okoli 11.30 ure s prodov v Jezerski dolini. Grem po poti 653 in po slabih 15. minutah pridem na križišče, kjer se v desno odcepi pot 654 za Cima Mogenza Picolla (Bohinca), levo gre za Cima del Lago (Jerebica) Odločim se za pot 654, čeprav vem, da po njej Belgijci niso nikoli hodili. Sprva grem po pravem kolovozu, ki se kasneje spremeni v stezico, le-ta pa se kmalu spremeni v pravo pravcato mulatjero med gozdom, ki se z višino vse bolj redči in končno hodim samo še med redkimi macesni. Pot me pripelje med ostanke raznih utrdb na samo sedlo, ki je prostrani svet škrapelj, rušja, jam, žlebov in kavern ter obzidij. Tukaj se nekaj časa ustavim, potem pa pa se podam v prečenje tega raznolikega sveta. Hodim po nekdanjih veznih poteh med kavernami, ki pa so že precej zaraščene, orientiram se po možicih in redkih obledelih pikah, ki so mi v pomoč. Èez kake pol ure pridem na škrbino, ki so jo prečili Belgijci, stoodstotno tega seveda ne vem, ampak je edini možen prehod. Za nekaj sto metrov se napotim proti jugu in moja domneva je potrjena saj so v tisti smeri daleč spodaj sicer tudi Korita nad katerimi so Belgijci obtičali kot v mišnici. Potem se vrnem in grem proti severu oz. proti Jezerski dolini, grapa se kar strmo prevesi navzdol, vendar gre brez težav (ko je zasnežena, je težav manj). Tako sestopam in iščem prehode, vmes je namreč nekaj manjših skokov, kar hitro napredujem, nižje naletim na stezico označeno z zelo obledelimi pikami, ki vodijo v desno, od kje prihajajo navzgor mi ne uspe ugotviti, sestopam po svoji smeri in kmalu naletim na nekaj kavern, od tam pa po stezici v levo in spet sem na poti 654 po kateri se vrnem v dolino. Glede na vzpon, ki so ga opravili Belgijci bi jim bilo treba čestitat, resda, da so za vzpon potrebovali okoli 6 ur, jaz sem bil gor in dol s prečenjem vred v 4 urah, ampak vseeno, vsekakor se vrnem pozimi in to zadevo še presmučam. Sicer pa je pot zanimiva, na Škrbini lahko nadaljujejmo do bivaka Mondonuti Savoia oz. Sella Robon in se vrnemo proti Neveji, seveda je potrebno predhodno organizirati prevoz. Na drugo stran so čudoviti pogledi na južna pobočja Visoke police, Lepe glave, Visoke bele špice, Krniške špice in pa seveda tudi proti Mangrtu, ves čas pa je globoko spodaj Rabeljsko jezero.