FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Bronson: ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 17.59 uri; ogledov: 0

Še en oktobrski vikend čistih presežnikov na divjem zahodu Julijskih Alp ... Ždrinica, zahodni greben Žrdi, je med gorniki razmeroma neznana, pa čeprav nudi prav tisto, kar si želijo malo zahtevnejši, a ne preekstremni obiskovalci gora. Izlet z gigantsko višinsko razliko 1800 metrov smo si olajšali s prenočevanjem v skoraj luksuznem, stalno odprtem zavetišču Igor Crasso na sedlu Buja in si ga popestrili še z enim čudovitim večerom v gorah. Sama sem do Buje zlezla po markirani poti s severne strani, iz Pezzeita v Reklanici, kar je strmo, precej divje in sploh tipično za ta konec sveta. Zjutraj smo se takoj poslovili od udobne mulatjere, ki vodi pod grebenom Ždrinice, in zlezli na greben do vrha Pico di Mezzodi. Ta del je bil še najbolj zoprn in strm, ocenili smo ga s Š1 (Š kot "šopi trav"), nadaljevanje pa je bilo čisti užitek. Ravno prav težko, da ni dolgčas, in ravno prav težko, da ni razloga za strah. Greben je slikovit in razgiban, plezanje je logično in varno, vreme pa je bilo seveda božansko. Varovali smo se le na enem mestu, kjer smo stolp strašnega videza in manj strašne dejanske težavnosti naskočili malo z desne. V petih urah balansiranja na grebenu, poplezovanja in prepevanja smo bili na vrhu Žrdi, kjer bi lahko lenarili poljubno dolgo, a je bila Rezija še daleč. Sestopili smo po vzhodnem grebenu na preval Peravo in z njega po dolgi, a ne dolgovezni mulatjeri v Ladino. Noge so bolele, sonce je zahajalo, trave so žarele in sline so se cedile ... V vsakem pogledu prava GORNIŠKA tura, pa naj bo to PZS povšeči ali ne! Slike najdete [url=http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=12&unit_id=225#unit225]tukaj[/url].

Bronson: ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 17.59 uri

Še en oktobrski vikend čistih presežnikov na divjem zahodu Julijskih Alp ... Ždrinica, zahodni greben Žrdi, je med gorniki razmeroma neznana, pa čeprav nudi prav tisto, kar si želijo malo zahtevnejši, a ne preekstremni obiskovalci gora. Izlet z gigantsko višinsko razliko 1800 metrov smo si olajšali s prenočevanjem v skoraj luksuznem, stalno odprtem zavetišču Igor Crasso na sedlu Buja in si ga popestrili še z enim čudovitim večerom v gorah. Sama sem do Buje zlezla po markirani poti s severne strani, iz Pezzeita v Reklanici, kar je strmo, precej divje in sploh tipično za ta konec sveta. Zjutraj smo se takoj poslovili od udobne mulatjere, ki vodi pod grebenom Ždrinice, in zlezli na greben do vrha Pico di Mezzodi. Ta del je bil še najbolj zoprn in strm, ocenili smo ga s Š1 (Š kot "šopi trav"), nadaljevanje pa je bilo čisti užitek. Ravno prav težko, da ni dolgčas, in ravno prav težko, da ni razloga za strah. Greben je slikovit in razgiban, plezanje je logično in varno, vreme pa je bilo seveda božansko. Varovali smo se le na enem mestu, kjer smo stolp strašnega videza in manj strašne dejanske težavnosti naskočili malo z desne. V petih urah balansiranja na grebenu, poplezovanja in prepevanja smo bili na vrhu Žrdi, kjer bi lahko lenarili poljubno dolgo, a je bila Rezija še daleč. Sestopili smo po vzhodnem grebenu na preval Peravo in z njega po dolgi, a ne dolgovezni mulatjeri v Ladino. Noge so bolele, sonce je zahajalo, trave so žarele in sline so se cedile ... V vsakem pogledu prava GORNIŠKA tura, pa naj bo to PZS povšeči ali ne! Slike najdete [url=http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=12&unit_id=225#unit225]tukaj[/url].

Domen: torek, 14. julij 2009, ob 9.52 uri

[url=http://zupandomen.spaces.live.com/blog/cns%21F0C8AD747CEA1746%211502.entry]Vendarle[/url] mi je uspelo nekako uskladiti vse skupaj za to čarobno turco...