Toščločanka: torek, 4. november 2008, ob 19.45 uri; ogledov: 0 V nedeljo sem se ponovno povzpela na Tošč od Sv.Jedrti. Ta hrib po tej poti obiskujem že več let in moram reči, da me vedno znova prevzame.
Odkar sem odkrila to pot, se vedno znova čudim vsej tej lepoti narave, ki jo na tej poti lahko občuduješ in to ne glede na vreme in letni čas.
To je večinoma grebenska pot, kjer te levo ob poti spremljajo listavci, po desni pa borovci, ki so značinost bolj peščenega terena Polhograjskih dolomitov. Ne manjka niti resja, niti brinja. V začetku poti pa se človek lahko razgleda vse do Grintovcev. Ta pot človeka vedno znova napolni z novo energijo in mislim, da to odkrivajo tudi drugi, saj toliko obiskovalcev, kot jih je bilo na tej poti v nedeljo, do sedaj še nisem opazila. No, pa še vedno ne preveč.
Èloveka veseli, da lepoto te poti odkrivajo tudi drugi.
Pa lep pozdrav vsem, tudi tistim, ki se po tej poti še niste vzpenjali, pa bi bilo dobro, da bi se kmalu |
Odgovori | | |
|
ločanka: torek, 4. november 2008, ob 19.45 uri V nedeljo sem se ponovno povzpela na Tošč od Sv.Jedrti. Ta hrib po tej poti obiskujem že več let in moram reči, da me vedno znova prevzame.
Odkar sem odkrila to pot, se vedno znova čudim vsej tej lepoti narave, ki jo na tej poti lahko občuduješ in to ne glede na vreme in letni čas.
To je večinoma grebenska pot, kjer te levo ob poti spremljajo listavci, po desni pa borovci, ki so značinost bolj peščenega terena Polhograjskih dolomitov. Ne manjka niti resja, niti brinja. V začetku poti pa se človek lahko razgleda vse do Grintovcev. Ta pot človeka vedno znova napolni z novo energijo in mislim, da to odkrivajo tudi drugi, saj toliko obiskovalcev, kot jih je bilo na tej poti v nedeljo, do sedaj še nisem opazila. No, pa še vedno ne preveč.
Èloveka veseli, da lepoto te poti odkrivajo tudi drugi.
Pa lep pozdrav vsem, tudi tistim, ki se po tej poti še niste vzpenjali, pa bi bilo dobro, da bi se kmalu |
|
matta: sreda, 5. november 2008, ob 6.59 uri Kaj pa Tošč mimo Kozjeka? Mene je navdušil in presenetil razgledni greben. Res se je bilo potrebno zapeljati mimo Polhovega Gradca, ampak je bilo vredno. Sem pristaš spoznavanja različnih poti na isto goro, morda priporočilo spodbudi še koga, ki za to pot ne ve.
Opis poti: Andrej Stritar, Izleti po ljubljanski okolici, Sidarta 2000.
Ups, ob pravkar iskanem podatku o letu izdaje vidim (od obiska poti je tudi minilo že sedem dolgih let...), da je oznaka poti: Nezahtevna neoznačena pot.
Srečno in lep pozdrav Meta |
|
xerox: sreda, 5. november 2008, ob 7.23 uri Mogoče kdo ve, da obstaja na Tošču tudi Babji zob? Brez heca, namignem samo, da se nahaja na enem od severnih gozdnatih grebenčkov - za sladokusce, ki radi povezujejo brezpotja in neoznačene potke. |
|
eMZe: nedelja, 31. oktober 2010, ob 9.38 uri Pred mesecem sem nabral 3 klope po stari poti nad Mačkovim grabnom.
Stara pot vodi LEVO tam kjer je cesta označena s prepovedjo prometa na razcepu proti Jelovčniku.
Po kakih 100 metrih mimo zadnje hišice se znajdemo v gozdu. Pot je nekajkrat združena s potokom.
Ni ji težko slediti.
Èez nekaj časa zavije ostro levo in ko obidete vzdrževan travnik, veste, da boste kmalu stopili Jelovčniku na dvorišče.
Zahtevnih mest ni, oznak pa tudi ne. Na 1 : 25.000 zemljevidih je pot običajno nakazana.
Naslednji poskus bo potuhtati nekaj na grebenih med Špikom in Toščem. |
|